Lea Sirk je zmagovalka 38. Melodij morja in sonca s skladbo Moj profil

Avditorij Portorož – Portorose, Občina Piran v soorganizaciji z RTV Slovenijo so v soboto, 14. julija 2018, v Amfiteatru Avditorija Portorož priredili 38. festival Melodije morja in sonca. S skladbo Moj profil je veliko nagrado 38. Melodije morja in sonca 2018 (MMS 2018) prejela Lea Sirk. Avtorja zmagovalne skladbe sta bila Lea Sirk in Tomy Declerqe. Zmagovalki je nagrado v vrednosti 3000 evrov izročil Peter Bossman, kristalni kipec Steklarne Rogaška pa generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. Umetniški vodja festivala je bil Slavko Ivančić, voditeljici Lorella Flego in Bernarda Žarn.

Nagrade strokovne žirije
Strokovna žirija v sestavi Marta Zore, predsednica, Patrik Greblo, Dajana Makovec, Alesh Maatko in Damjan Levec – Eperatrizz so glasovali takole: Nagrada strokovne žirije za glasbo (podelil jo je Slavko Ivančić) je prejela ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­ Lea Sirk in Tomy Declerqe. za skladbo Moj profil izvajalke Lee Sirk. Nagrada strokovne žirije za besedilo (podelila jo je Lada Tancer): Bogdan kot pisec besedila skladbe Kanela v izvedbi Bogdana. Nagrada strokovne žirije za izvedbo (podelila jo je Dragica Petrovič): Manca Špik za skladbo Kjer pomol poljubi morje. Nagrada strokovne žirije za obetavnega izvajalca oz. avtorja – nagrada Danila Kocjančiča (predsednica strokovne žirije Marta Zore): Proteus za skladbo Odklop. Nagrajenci strokovnih nagrad za izvedbo, glasbo, besedilo in obetavnega izvajalca oz. avtorja so prejeli kristalne kipce, ki jih podarja Steklarna Rogaška.

Glasovanje radijskih postaj
Glasovalo je šest radijskih postaj: Radio Slovenija - 1. program, Radio Koper, Radio Celje, Radio Maribor, Radio Murski val in Radio Sora. Zmagovalec­­­­­­­­­­­­­ je bil Steffy s skladbo Pa sem šla.

Telefonsko glasovanje in glasovanje občinstva v Amfiteatro
Pri telefonskem glasovanju je bila zmagovalk Manca Špik s skladbo Kjer pomol poljubi morje. Pri občinstvu pa je bila zmagovalka Lea Sirk s skladbo Moj profil.

VIDEO - Lea Sirk je po končanih 38. MMS za Seniorske novice.



Tudi letošnji 38. Melodije morja in sonca je izvajalce spremljal v živo FESTIVALSKI BEND MMS pod vodstvom Tomija Puriča.

Šov program
Spremljevalni šov program je bil posvečen Bertiju Rodošku, »očetu« festivala Melodije morja in sonca. Sooblikovali so ga Oto Pestner, ki je zapel zmagovalno skladbo MMS 1979 »Tople julijske noči« in skladbo »Nazaj v Metropol«; Klemen Orter je zapel zmagovalno skladbo MMS 2000 »Črta« in skladbo MMS 2016 »Zaprta v grad«. Isaac Palma je zapel zmagovalno skladbo MMS 1984 »Portorož 1905« in skladbo z naslovom »Dve besedi«. Besedilo za šov program je v verzih tudi letos spisal Drago Mislej Mef, bral ga je igralec Primož Forte.

V avli Avditorija je na ogled »Pregledna razstava ob 40. obletnici prve izvedbe festivala Melodije morja in sonca«. Gre za projekt študentov Fakultete za turistične študije iz Portoroža, ki so pod mentorstvom Tomija Brezovca in v sodelovanju s študenti Fakultete za humanistične študije (somentorica dr. Alenka Janko Spreizer) prikazali bogato bero različnih nosilcev zvoka, razstavili promocijsko gradivo, plakate in celo nekaj oblek, ki so jih posebej za to priložnost posodili nekateri zmagovalci minulih let.

VIDEO - Tiskovna konferenca po končanih 38. Melodijah morja in sonca


ZKP RTV Slovenija, založba kakovostnih programov, bo izdala digitalni album z vsemi festivalskimi skladbami. Album bo dan po festivalu dostopen v spletnih digitalnih trgovinah in v spletni trgovini www.rtvslo.si/zkpprodaja.

Foto: Katja Kodba
Video: Janez Platiše

Predsednik Pahor sprejel Belokranjske gasilce in prostovoljce

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v petek, 13. julija 2018, ob 11. uri sprejel gasilce in prostovoljce, ki so se odlikovali pri odpravljanju posledic neurja s točo v Beli krajini. Na sprejem k predsedniku so prišli gasilci iz 54 gasilskih društev Belokranjske gasilske regije in prijateljskega gasilskega društva iz Karlovca s Hrvaške. 

Udeležence sprejema sta ob predsedniku republike nagovorila gasilski poveljnik Jože Vrščaj in županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič. Predsednik Borut Pahor jim je obljubil, da se bo zavzel za izboljšanje statusa poklicnih in prostovoljnih gasilcev.

VIDEO: Jože Vrščaj, gasilski poveljnik, Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj, Borut Pahor, predsednik RS


Predsednik republike je priredil sprejem v zahvalo gasilcem in prostovoljcem, ki so sodelovali pri odpravi posledic silovitega in močnega neurja, v katerem sta bili najbolj prizadeti občini Črnomelj in Semič. Pri odpravljanju posledic je skupaj sodelovalo 3.686 srčnih mož in žena.

Rezultati poklicne in splošne mature 2018

V prostorih Državnega izpitnega centra je bila v sredo, 11. julija, novinarska konferenca, na kateri smo predstavili rezultate poklicne in splošne mature 2018. O podrobnostih rezultatov so spregovorili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, direktor Državnega izpitnega cnetra dr. Darko Zupanc, predsednik komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular in predsednik komisije za splošno maturo, dr. Blaž Zmazek. 

Splošno maturo je v letu 2018 na 84 šolah skupno opravljalo 6.248 kandidatov. Uspešnost dijakov na splošni maturi je bila 88 odstotna, lani 87,3 odstotna. Maturantov, ki so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo pri splošni maturi, torej kandidatov, ki so bili ocenjeni z od 30 do 34 točkami je 271 (julija lani 260), med njimi je 165 deklet in 106 fantov. Prihajajo iz 47 gimnazij iz 34 krajev. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 10 kandidatov (julija lani 15), med njimi 6 deklet in 4 fantje. Prihajajo iz 7 gimnazij v 5 krajih.

Uspešnost kandidatov na poklicni maturi je bila 90,5 odstotna (lani 91,3 odsotna). Poklicne mature so se na 145 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležili skupaj 8.061 (lani 8.003) kandidati, od tega 6.927 dijakov in 1.134 ostalih. Izjemen uspeh na poklicni maturi, torej kanidadti, ki so dosegli 20, 22 ali 23 točk, je doseglo 337 kandidatov. Prihajajo iz 79 šol oz. organizacij in iz 33 različnih krajev v Sloveniji.



Kar 84 maturantov z vsemi točkami na poklicni maturi pa prihaja iz 39 šol oz. organizacij in iz 20 različnih krajev v Sloveniji. Med njimi je 45 deklet in 39 fantov. 

Mednarodno maturo, ki je 6 predmetna, izvajajo tri šole v Sloveniji. V Ljubljani in Mariboru je na Gimnaziji Bežigrad in II. Gimnaziji Maribor mednarodno maturo odpisala že 27. generacija, na Gimnaziji Kranj pa 7. Letos je k mednarodni maturi pristopilo 66 dijakov iz Slovenije in 20 tujcev.

Slovenski dijaki so dosegli v povprečju 39,9 točko v Mariboru, 39,7 v Ljubljani in 39,4 v Kranju. Najvišji možen uspeh na mednarodni maturi je 45 točk, za izjemen uspeh pa se šteje dosežek 40 točk ali več, kar je doseglo 37 dijakov.

Kandidati, ki bodo vložili vlogo pri http://www.ric.si/ za vpogled, bodo lahko na spletni stran http://matura.ric.si pogledali datum in uro vpogleda. Prav tako bodo individualno obveščeni o tem, kdaj je bil ugovor obravnavan in ali je prišlo na podlagi podanega ugovora do spremembe ocene.

Potrebujemo vsaj 100 dodatnih zobozdravstvenih programov

Ljubljana, 12. 7. 2018 – »Nepremišljeno in neusklajeno sprejemanje zakonodaje je tudi zobozdravstvo spravilo v nezavidljiv položaj. Čakalne dobe se podaljšujejo, zobozdravniki pa so v vedno večjih stiskah, ker ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti svojim pacientom, kot jo pacientom obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za zdravje (MZ),« je na današnji novinarski konferenci opozoril Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo (OZB). Če bi želeli povsem odpraviti čakalne dobe v zobozdravstvu, . V pogajanjih z ZZZS bo Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije zato predlagal financiranje vsaj 100 dodatnih programov otroškega in odraslega zobozdravstva. 

»ZZZS z uvajanjem dodatnih pravil dejansko zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev in posega v odnos zobozdravnik – pacient ter vpliva na odločanje v postopkih zdravljenja. Pacienti pa vse bolj postajajo številke,« so izpostavili vsi sogovorniki, predstavniki OZB pri Zdravniški zbornici Slovenije in predsednica sindikata DENS.

Kot primer so navedli, da je zakonodajalec v hitenju z željo po večjem nadzoru in celo takojšnji vzpostavitvi reda zobozdravstvo uvrstil v zdravstvene dejavnosti, ki morajo voditi čakalni seznam. To v praksi pomeni, da se primarno zdravstveno dejavnost s statusom izbire osebnega zobozdravnika izenačuje s sistemom na sekundarni ravni, kjer vsa komunikacija poteka preko napotnic. »In to kljub temu, da smo zobozdravniki del primarnega zdravstva in pacienti prosto dostopajo do nas brez napotnice,« je povedal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med..

Več lahko preberete TUKAJ