V kamen zapisane misli in čutenja kiparja Janeza Lenassi

Pred desetimi leti je v 81. letu starosti umrl primorski kipar Janez Lenassi (Opatija, 1927–Piran, 2008), ki ga stroka opredeljuje kot enega pomembnejših slovenskih kiparjev starejše generacije z obsežnim opusom spomeniških obeležij (v Cerknem, Ilirski Bistrici, Portorožu) javnih skulptur (Ljubljana, Postojna, Koper) in malih plastik in ga uvršča med tiste likovne ustvarjalce, ki jih opredeljuje velik občutek za monumentalnost in skladnost tako pri idejni, izvirni zasnovi kot kasnejši izvedbi. 

Je tudi najvidnejši predstavnik kiparske arhitektonike v Sloveniji in skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom pobudnik kiparskih simpozijev Forma viva. V slovenski likovni prostor je odmevno vstopil leta 1960, ko je bil v Novi Gorici postavljen njegov spomenik Edvardu Rusjanu, v železobetonu, kar je pomenilo predrzno odločitev na področju spomeniške plastike: uporabil je beton, novodobni material, značilen za arhitekturo, in se odločil za abstraktno obliko, ki naj bi asociativno opozarjala na veličino človeka, ki mu je bil namenjen.

VIDEO _ Otvoritev razstave


Vselej je ustvarjal tudi malo plastiko v kamnu, marmorju in granitu, ki mu je omogočila, da je izvirno in globoko podoživeto izrazil svoj odnos do sveta in do formalno domišljenih rešitev ter pomenske večplastnosti, ki jih je mojstrsko izvabil in vtisnil v sugestivni in hkrati tudi monumentalni stvaritvi. Petnajst razstavljenih del (Oba, apnenec, 1964; Malo morje, apnenec, 1973; Ravnotežje, granit, 1973; Družina, marmor, 1977; Zaporedje, marmor, 1998; Civilizacija, marmor, 2005; in druga), ki nam izražajo njegovo izjemno občutljivost za izrazne posebnosti materiala, v katerem je ustvarjal, nam odstira le delček njegove intimne, globoko občutene duhovne dimenzije.

So le vpogled v obsežen življenjski opus, trdno zapisan v slovensko in evropsko kulturno zakladnico in povabilo, da ne bi nikoli zbledela v našem spominu. Izbor prikazuje dela, ki bi jih lahko opredelili kot abstraktna in zaobjamejo njegovo najpomembnejše ustvarjalno obdobje, ko je zelo subtilno priklical estetskost geometrijskih oblik s pridihom minimalizma in hkrati izjemne čutnosti in spoštovanja do primarne izraznosti materiala. Dela za razstavo je posodila njegova žena Marjanca Lenassi, ki skupaj s sinom Alešem pozorno in z globokim odnosom skrbi za dediščino velikega kiparja.

Dr. Nelida Nemec

Na Krvavcu divje smetišče dotrajane opreme žičnice

Ko sem v soboto hodil po Krvavcu sem šel preko žične ograje, ki pozimi varuje smučišče, proti gozdu. Po dobrih 100 metrih sem v gozdu našel skrito smetišče dotrajane opreme žičnice RTC Krvavec. Dotrajani sedeži žičnice zgleda, da so tam že nekaj časa, ker je eden od obiskovalcev na leseno ploščo napisal naj varujejo naravo in pospravijo. Ne vem zakaj upravljavec in vzdrževalec žičnice RTC Krvavec tega ne pospravi...glede na to, da so druge površine primerno urejene.

Koncert Vlada Kreslina v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah

Vlado Kreslin, kantavtor in folk rock glasbenik, bo v družbi Beltinške bande in Malih bogov, 15. septembra nastopil v pokritem poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Na sporedu bodo največje uspešnice, ki so nastale v dolgi in glasbeno ustvarjalni karieri, nekatere pa bo zaigral ob spremljavi ženskega pevskega zbora Moj spev, ki deluje v okviru Kulturnega društva Groblje.

Vlado Kreslin je glasbeno pot začel kot bobnar v skupini Apollo leta 1970, do leta 1980 pa kot pevec nastopal s skupinami Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura. Leto 1980 je bilo zanj prelomno, saj je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Sledilo je obdobje s skupino Martin Krpan, ki je leta 1991, potem ko je nastopila kot predskupina Boba Dylana na ljubljanskem stadionu, razpadla. Konec 80-ih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – Beltinško bando.

Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in povzročil, da so ljudje upali spregovoriti v lastnem narečju. S skupino Mali bogovi, ki je nastala v začetku 90-ih, in Beltinško bando, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. V Beltinški bandi sodeluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče 88-letni Milan.

Vlado sodeluje tudi z mlajšimi slovenskimi in priznanimi svetovnimi glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Gal in Severa Gjurin, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), s katerimi nadvse uspešno preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje, kar je lepo opisal reški Novi list: Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi. Izdal je že petnajst albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk ter nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec.

Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in celo diplomske naloge.

Spletna stran http://www.kreslin.com/

Slikarska delavnica za ljudi v tretjem življenjskem obdobju

Slikarka Lili Garbajs in Tanja Furlan bosta vsak prvi četrtek v mesecu na Trubarjevi 55 v Ljubljani vodili slikarsko delavnico za starejše oziroma ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Za delavnico, ki bo trajala dve do tri ure ni potrebno imeti nobenega znanja. Ves potreben slikarski pribor dobite na delavnici. Sliko, ki jo boste naslikali boste lahko po končanem slikarskem druženju odnesli domov.

Tanja Furlan je povedala, da bo delavnico vodila slikarka Lili, ki poudarja, da za tovrstno slikarsko druženje ni potrebno nobenega predznanja. Kar pa bo potrebno znati za slikarsko stvaritev pa vas bo naučila in tudi praktično pokazala kako je potrebno narediti. Na delavnici boste brezplačno postreženi tudi s kavo, čajem, piškoti in še s čim drugim.

Prva delavnica bo v četrtek 6. septembra s pričetkom ob 10. uri. "Cena ene delavnice se bo gibala od 15 do 20 evrov. Odvisno od velikosti platna. Cena vključuje: slikarsko vodstvo, slikarsko platno, uporabo namiznih slikarskih stojal, akrilne barve, čopiče in ostale slikarske pripomočke, zaščitne majčke, kava ali čaj, piškotke... Vsak šesti obisk pa je brezplačen" je še povedala Tanja Furlan.

VIDEO - Tanja Furlan


Predno se odločite za obiskovanje delavnice lahko pridete najprej samo na ogled, da boste videli kako teče delavnica oziroma slikarsko druženje in če vam bo všeč ostanete. Do Trubarjeve 55 se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 5 in 20 ter avtomobilom.

Podrobnosti o delavnici, napovedanih terminih in motivih lahko preberete na spletni strani www.slikarskiparty.si ali FB 'slikarski party'. Na delavnico se lahko prijavite preko elektronske pošte slikarski.party@gmail.com ali telefona 041 949 578 kjer boste lahko dobili še kakšno dodatno informacijo.

Za konec pa je Tanja Furlan še dejala: "Naše slikarske delavnice so mobilne. To pomeni, da lahko pridemo v katerikoli kraj v Sloveniji in organiziramo slikarsko druženje. Torej če imate prostor, mize in stole - nas pokličite in vas bomo popeljali na nepozabno slikarsko popotovanje. Vse drugo je naša skrb."