Predsednik republike je dejal, da je v začetku meseca v Predsedniški palači sprejel predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Ksenijo Dobrila, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Walterja Bandlja, deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij, ki sta ob tem posebej izpostavila vprašanje vrnitve Narodnega doma, zlasti v luči obeleževanja 100. obletnice požiga Narodnega doma, ki bo prihodnje leto. Ob tem je predsednik povedal, da ga je še posebej razveselilo, ko sta mu povedala, da bodo letošnjo prireditev prvikrat skupaj priredile organizacije slovenske manjšine. Zato je s še večjim veseljem sprejel njuno vabilo na slovesnost, s katero se simbolno in stvarno spominjamo tragičnega dogodka požiga.
Predsednik republike je dejal, da si želi, da bi 100. obletnico prihodnje leto skupaj obeležila s predsednikom Italijanske republike Mattarello. Ob tem je predsednik povedal, da z italijanskim predsednikom vzorno sodelujeta in rada povesta, da sta iskrena prijatelja, kar jima daje možnost, da tudi, ko so odnosi malce bolj napeti in retorika zaostrena, uspeta ohraniti iskren dialog. Ob tem je predsednik citiral del pisma predsednika Mattarelle, ki mu je zapisal: “Današnja realnost in bodoče perspektive, zaradi katerih zgodovinski dogodki - tudi tisti boleči - predstavljajo skupno preteklost, naj bodo dediščina, s katero se vsakodnevno gradi zavestna pot razvoja vrednot, povezanih s spoštovanjem ljudi in skupnosti, kot je evropski projekt.”
Predsednik republike je dejal, da si želi, da bi 100. obletnico prihodnje leto skupaj obeležila s predsednikom Italijanske republike Mattarello. Ob tem je predsednik povedal, da z italijanskim predsednikom vzorno sodelujeta in rada povesta, da sta iskrena prijatelja, kar jima daje možnost, da tudi, ko so odnosi malce bolj napeti in retorika zaostrena, uspeta ohraniti iskren dialog. Ob tem je predsednik citiral del pisma predsednika Mattarelle, ki mu je zapisal: “Današnja realnost in bodoče perspektive, zaradi katerih zgodovinski dogodki - tudi tisti boleči - predstavljajo skupno preteklost, naj bodo dediščina, s katero se vsakodnevno gradi zavestna pot razvoja vrednot, povezanih s spoštovanjem ljudi in skupnosti, kot je evropski projekt.”
Predsednik Pahor je ob tem poudaril, kako pomembno je, da zlasti v okoliščinah, ki nas vse preizkušajo, ohranimo občutek za sožitje in krepimo dialog. “Pomembno je, da tudi različna stališča povemo strpno.” Ob tem je predsednik dejal, da je vesel, da se je pred slovesnostjo srečal s predsednikom dežele Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigo in imel z njim tvoren pogovor.
V zaključku nagovora je predsednik poudaril, da je zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje, in si prizadevamo za vse, kar nam je skupno v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok. Ob tem se je predsednik zavzel, da v pripravah na visoko obletnico Narodnega doma vsi pristojni storijo, kar je potrebno in da se v Narodni dom vrne življenje. Izrazil je željo, da bi prihodnje leto praznovali vsi skupaj.
Slovesnost je potekala v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma. Prisotne so pozdravili še predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta Slovenskih organizacij Walter Bandelj, tržaški župan Roberto Dipiazza in podpredsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Riccardo Riccardi. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Raoul Pupo.
Po slovesnosti v Narodnem domu se je predsednik republike v novih prostorih slovenskega konzulata v Trstu sestal s predstavniki slovenske manjšine. Na sestanku so bili poleg obeh predsednikov krovnih organizacij prisotni še senatorka Tatjana Rojc in deželna svetnika Igor Gabrovec in Danilo Slokar.
Vir: UPRS
Foto: Daniel Novaković/ STA
