Zgornje Gameljne, 3. 9. 2019 - Čudovito obnovljena primestna vila Ruska dača, ki je kulturni spomenik, je sama po sebi močna, izjemno zanimiva zgodba. Zaradi arhitekturne posebnosti vile je mogoče najbolj nevsakdanji, a hkrati po svoji notranjosti in opremi verjetno najbolj pristen, ohranjen simbol slovenskega meščanskega življenja z začetka 20. stoletja. Gradnja blagovne znamke Ruska dača že v svoji strateški zasnovi vključuje edinstvene, butične storitve, kot je možnost najema limuzine Rolls Royce ali potovanja v manjših skupinah v kraje, ki navdihujejo ljubitelje drugačnosti in tudi najem vile za nočitve je namenjen le enemu najemniku za največ šest oseb.
Ustvarjalci znamke so predstavili prva dva izdelka njihove kulinarične linije, ki utrjujeta butično naravnanost Ruske dače. Gre za vrhunska izdelka, oba pa sta v svoji kategoriji sploh prva, ki nosita slovensko blagovno znamko. Kaviar in šampanjec.
Pravi kaviar Ruska dača
Ob omembi ruske kuhinje in njenih posebnosti je ena prvih jedi, ki pride na misel, kaviar. Verjetno zato, ker je v 19. stoletju kaviar našel pot na mize premožnih Evropejcev prav iz Rusije, četudi so to specialiteto poznali že stari Grki in Rimljani.
Pravi kaviar - tisti, ki se tudi uradno sme tako imenovati - pridobivajo iz rib družine jesetrov. V Ruski dači so za kulinarično doživetje izbrali kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii), ki velja za najbolj tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega najbolj cenjenih. Je pravi in prvi kaviar slovenske blagovne znamke. Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar Giaveri.
Kaviar je najbolje jesti na opečenem kruhu z maslom. Po ruski tradiciji pa so podlaga za kaviar topli blini (блины), majhne debele palačinke. Nanje gre nekaj crème fraîche, nato pa dobro ohlajen kaviar.
Kaviar Ruska dača se v ustih skoraj raztopi in obstaja pravi obred, kako ga pravilno postaviti na mizo. Čeprav je zaradi nasoljenosti precej obstojna jed, pa okus hitro pokvari kontakt s kovino. Zato obstajajo prav posebne žličke za kaviar, ki so narejene iz lesa, kosti, v najbolj luksuzni izvedbi pa iz biserne matice.
Da ima kaviar na mizi pravo temperaturo, mora gostitelj imeti prav posebne posode. Pokrito, stekleno ali porcelansko posodo s kaviarjem obdaja še zunanja, v kateri je led. Dodati je potrebno le še biserovinasto žličko in kozarec šampanjca, pa je carska pojedina pripravljena.
Šampanjec Ruska dača - Vilmart & Cie Grand Cellier
Šampanjec je najboljše in najslavnejše peneče vino na svetu. Prihaja iz Šampanje, najbolj prepoznavne vinorodne pokrajine na svetu za peneča vina. Samo peneča vina iz te francoske regije, ki so pripravljena zgolj in samo na tradicionalni, šampanjski način, se lahko imenujejo šampanjec.
Pravi šampanjec je dovoljeno piti ves dan – od sedmih zjutraj do enih ponoči. To je privilegij najbolj ugledne pijače na svetu. Po pravem šampanjcu, pridelanem po šampanjski metodi z edinstvenim sortnim sestavom, iz modrega pinota, pinota meunier in chardonnayja, tudi ni glavobolov. Chardonnay poskrbi za fineso, modri pinot za strukturo, pinot meunier, za sadnost. Grozdje mora biti potrgano ročno.
Šampanjec Ruska dača prihaja iz odličnih vinogradov z oznako premier cru – prva lega - hiše Vilmart & Cie, s pobočij vasi Rilly la Montagne v Šampanji.
V hiši Vilmart & Cie, ki sodi med tiste s prestižnim statusom Récoltant Manipulant, šampanjec pridelujejo že od leta 1890, ko so bili zasebni pridelovalci precej bolj redki, kot so danes. Laurent Champs, sedanji lastnik, predstavlja že peto generacijo. V enciklopediji World of Champagne and Sparkling Wines je avtor Tom Stevenson, svetovna avtoriteta za šampanjce, hiši Vilmart & Cie dodelil 90 točko od 100 in jih označil kot dobro vrednost, v enciklopediji pa jim je namenil celo stran. Hrvaški je, na primer, namenil odstavek, Sloveniji pa štiri strani. Hiša nosi certifikat trajnostne pridelave.
Šampanjec Ruska dača Grand Cellier, Vilmart & Cie je prva lastna blagovna znamka šampanjca v Sloveniji. K izboru so povabili poznavalca Roberta Gorjaka in se osredotočili na smer, ki najbolj odraža odličnost in prefinjen karakter Ruske dače. Med več vzorci so izbrali tistega, ki je ponudil odlično kakovost, najboljše ujemanje s kaviarjem, primerno ceno in njemu lastno osebnost. Šampanjec Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier, ponudi vse to.
Osnovno vino trenutne polnitve predstavlja letnik 2015, v zvrsti je tudi nekaj vin iz tako imenovane rezerve iz letnikov 2013 in 2014. Vino Grand Cellier avtorji opisujejo kot »drzna eleganca«.
Šampanjec Ruska dača navduši s polnim telesom in izjemno barvo, skupaj s kaviarjem Ruske dače pa ustvarita edinstveno harmonijo okusa. Za uživanje z vsemi čutili.
Za naročila in vse morebitne dodatne informacije o izdelkih blagovne znamke Ruska dača je na voljo e-naslov butik@ruska-dača.si.
Poletni sedeminšestdeseti Ljubljana Festival se izteka. Pred iztekom pa bo na sporedu nekaj nepozabnih gostovanj velikih svetovnih umetnikov. V torek 3. septembra pride v Ljubljano primabalerina Svetlana Zaharova, ki bo v družbi plesnih prijateljev pripravila nepozaben baletni večer. Sledilo bo gostovanje enega najboljših kitajskih orkestrov Simfoničnega orkestra iz Shenzhena, ki bo nastopil pod taktirko Daye Lina z dvema solistoma: Tianwo Yang na violini in Jiapeng Niejem na violončelu. Poslovilna turneja maestra Zubina Mehte bo okronala konec 67. Ljubljana Festivala, ko bodo pod njegovo taktirko zaigrali člani Izraelske filharmonije. Na sporedu pa bo tudi koncert harmonikarja Marka Hatlaka, ki bo s kitaristom Vlatkom Stefanovskim glasbeno obarval prihod jeseni.
V ukrajinskem Lucku rojena balerina Svetlana Zaharova je začela plesati pri šestih, le štiri leta kasneje pa je bila sprejeta na državno koreografsko šolo v Kijevu. Ko je leta 1995 na mednarodnem tekmovanju mladih baletnikov v Sankt Peterburgu kot najmlajša tekmovalka osvojila drugo nagrado, se je odzvala na vabilo sanktpeterburške akademije Vaganova in tam nadaljevala izobraževanje, pri tem pa preskočila kar dva razreda, kar se je zgodilo prvič v celotni zgodovini te šole. Že naslednje leto se je pridružila baletnemu ansamblu Marijinega gledališča in postala leta 1997, pri svojih osemnajstih, glavna plesalka zasedbe, od leta 2003 pa je članica baletnega ansambla Bolšoj teatra. Odlikujeta jo izjemno tehnično mojstrstvo in nadarjenost, kar ji omogoča, da se je zasidrala med najboljše balerine svoje generacije. Nastopila bo s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najvidnejših baletnih ansamblov, in predstavila nekaj najlepših baletnih koreografij. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina. Koncert bo 3. 9. ob 20.30 v Cankarjevem domu.
Leta 1982 ustanovljeni Simfonični orkester iz Shenzhena velja za enega najboljših kitajskih orkestrov, vse bolj prepoznaven pa je tudi mednarodno, saj je nastopal že po vsem svetu, od Združenih držav Amerike in Kanade, Nemčije, Italije, Francije, Turčije pa vse do Indije, Južne Afrike, Indonezije, Koreje in Tajske, ter sodeloval celo s Joséjem Carrerasom. Je prvi kitajski orkester, ki je igral v Berlinski filharmoniji in Smetanovi koncertni dvorani v Pragi, in prvi orkester iz Azije, ki je koncertiral v pariški katedrali Saint-Louis des Invalides. Na tokratnem koncertnem večeru jih bo vodil dirigent Daye Lin, ki je od leta 2016 tudi njegov glasbeni direktor. Z Orkestrom iz Shenzhena bosta nastopili še dve vzhajajoči imeni klasične glasbe, violončelist Jiapeng Nie in violinistka Tianwa Yang. Nie, že poznan gost odrov Ljubljana Festivala, je končal študij na Državni univerzi v Singapurju in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Tianwa Yang se je na Konservatoriju za glasbo v Pekingu začela izobraževati že pri desetih in s svojim talentom kmalu vzbudila medijsko pozornost, le tri leta kasneje pa je izdala prvi CD. Na programu bodo dela Q. Zhanga, J. Brahmsa in D. Šostakoviča. Koncert bo 4. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu.
Izraelska filharmonija nedvomno sodi v sam vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti. Leta 1936 jo je ustanovil Bronislav Huberman, na uvodnem koncertu pa jo je vodil sloviti Arturo Toscanini. Vsako leto gostuje na svetovnih koncertnih odrih in pomembnih festivalih ter sodeluje z najpomembnejšimi dirigenti in solisti. Izrazito se zavzema za vzgojo in razvoj nadarjenih izraelskih glasbenikov, v zadnjih letih pa si vse bolj prizadeva tudi za vključevanje številnih migrantskih glasbenikov, ki bogatijo njen glasbeni korpus. Letošnji slavnostni zaključek poletnega festivala pomembno zaznamuje poslovilna turneja enega največjih dirigentov sodobnega časa, Zubina Mehte. Indijski maestro se bo namreč po petdesetih letih glasbenega vodenja dokončno upokojil. Leta 1977 je postal glasbeni direktor orkestra, le štiri leta kasneje pa je bil imenovan za dosmrtnega glasbenega direktorja. Zubin Mehta je sicer že stari znanec poletnega ljubljanskega festivala, na Ljubljano pa ga še posebej vežejo spomini iz mladosti, ko ga je kot mladeniča v prestolnico povabil tedanji direktor Slovenske filharmonije, Marijan Lipovšek. Koncertni program tokrat v ospredje postavlja dela Ö. Pártosa, J. Haydna in H. Berlioza. Koncert bo 5. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu.
Ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo kot Orkester Slovenske filharmonije. Svojo odličnost je potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in Združenih državah Amerike ter na Japonskem, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih. Med njegove goste se uvrščajo vrhunska glasbena imena tako med dirigenti kot domačimi in tujimi solisti. Med največje uspehe vsekakor sodita velika evropska turneja (11 koncertov v uglednih koncertnih dvoranah Ljubljane, Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Frankfurta, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja) s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi ter snemanje opere za založbo Deutsche Grammophon. Ob začetku nove sezone Slovenske filharmonije bodo glasbeniki nastopili pod taktirko švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki je zaželen gost svetovno znanih orkestrov. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, aprila 2014 je za življenjsko delo prejel mednarodno nagrado za klasično glasbo. V Ljubljani bo najprej poustvaril leta 1940 nastalo koreografsko simfonično pesnitev Mařenka o tragični usodi dunajske deklice avtorja Lucijana Marije Škerjanca, čigar 120. obletnice rojstva se v novi sezoni spominja Slovenska filharmonija. Sledila bosta štiri leta starejši balet Igra kart Igorja Stravinskega in znamenita Simfonija z orglami Camilla Saint-Saënsa, posvečena Franzu Lisztu. Koncert bo 6. 9. ob 20.00 v Cankarjevem domu.
Marko Hatlak se z novim projektom Marko Hatlak BAND spušča v pop, latino, funk in rock vode. Navdih, ki ga črpa pri Jamiroquaiju, Stevieju Wonderju, Michaelu Camilu, Princeu in Jožetu Privšku, prevaja v energično, zabavno, ritmično, plesno in mladostno glasbo. Harmonikar Marko Hatlak se že od začetka koncertne kariere rad prepušča različnim glasbenim žanrom – od študijske klasične in sodobne glasbe do tanga in etna, sedaj ta nabor še dopolnjuje. V projektu Marko Hatlak BAND se predstavlja kot harmonikar in vokalist, poleg tega pa tudi kot avtor skladb in besedil. Glasba je bendovska, virtuozna in izrazito ritmična. Ob sebi je zbral vrhunske glasbenike na bobnih, tolkalih, basu, klaviaturah in violini, ki ga navdihujejo s svojo virtuoznostjo in pozitivnim nabojem. Odrska kemija med izvajalci je igriva in na trenutke tudi humorna. Na koncertu bomo slišali skladbe s Hatlakovega novega albuma z naslovom Ko ni Noč in ni Dan, na odru pa se jim bo kot posebni gost pridružil eden največjih kitaristov Vlatko Stefanovski, s katerim bodo ustvarili nepozabno glasbeno izkušnjo. Skupina je izdala prvenec jeseni 2018 pri založbi Dallas Records. Koncert bo 21. 9. ob 20.30 v Križankah.
Vsi ljubitelji likovne umetnosti pa si lahko ogledate razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posege z naslovom Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje. Kustosinja razstave je dr. Nelida Nemec. Razstavo si lahko ogledate v Atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana do 30. septembra od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 uro.
Ljubljana Festival obvešča, da bo baletni večer Svetlane Zakharove zaradi slabe vremenske napovedi v torek, 3. septembra ob 20.30 v Cankarjevem domu in ne v Križankah, kot je bilo sprva predvideno. Vsem imetnikom vstopnic sporočamo, da vstopnic ni potrebno menjati, saj velja nadomestni sedežni red, ki je zapisan na kupljenih vstopnicah.
Snovik, 28. 8. 2019 – V Termah Snovik so praznovali. Obeležili so 25. obletnico postavitve prvega bazena Term Snovik. Slovesnosti sta se poleg Zdravkota Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Mateja Slaparja, župana Občine Kamnik skupaj s podžupanom Sandijem Uršičem, pridružila še Petra Zlatoper, direktorica Term Snovik in Ivan Hribar, idejni vodja, prokurist in oče Term Snovik, ter vsi drugi, ki so kakor koli pripomogli k uspešni zgodbi najvišje ležečih term v Sloveniji. V okviru slovesnosti je potekala okrogla miza z naslovom 'Termalna voda – darilo narave za danes in jutri', z željo, da bi šel razvoj z izgradnjo pokritega olimpijskega bazena tudi v razvoj športnega turizma.
Zbrane je najprej pozdravila direktorica Term Snovik Petra Zlatoper in se ob tej priložnosti zahvalila vsem, da so počastili ta slovesni dogodek ter dejala: »Danes ni namen poudarjati, kako smo pričeli z zgodbo Term Snovik, temveč temu, da se ozremo naprej, sprejeti vaše mnenje kako naprej, kaj je tisto, kar nam lahko ponudite vi kot obiskovalci in kot strokovna javnost.« Predstavila pa je tudi ponudbo knajpanja, ki jo nudijo v Termah Snovik, ter zbrane sprostila ter tudi malce nasmejala s kratko tehniko sprostitve.
Minister Počivalšek, je z imenom in priimkom nagovoril Ivana Hribarja in ostale ter dejal :»Doživljam vas kot samorastnike, kot tiste, ki ste po naravni poti naredili velik razvojni korak naprej. Še posebej sem ponosen, ker ste bili eni prvih dobitnikov Ekomarjetice. Gospod Ivan Hribar je bil protagonist v Zeleni shemi slovenskega turizma, še kot pilotnega projekta in iz tega lahko rečem, da smo naredili dobro zgodbo in dobre temelje za slovenski turizem,« je v uvodnim mislih povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in še dodal: »Prizadevamo si, da bi Slovenija postala zelena, pet zvezdična destinacija in po tej poti, verjamem, stopate tudi vi. V vašo zgodbo je majhen del dodala tudi država, in sicer pri posameznih investicijah. Vendar vsega tega ne bi bilo, če se med seboj ne bi povezali tisti, ki ste vedeli kaj hočete, in tisti, ki ste v Snoviku naredili zgodbo, ki verjamem, da še ni rekla zadnje besede in bo še naprej prispevala, da bo slovenski turizem žel dobre rezultate.«
Župan Matej Slapar pa je ob tej priložnosti poudaril, da te uspešne zgodbe brez Ivana Hribarja sploh ne bi bilo in nadaljeval: »Pred 25 leti se je pod okriljem Ivana Hribarja in njegovih somišljenikov uresničila dolgoletna želja. Potrebno je bilo veliko volje in odrekanja in prepričan sem, če Ivan Hribar ne bi sodeloval z vsemi udeleženimi, tudi z Občino Kamnik, državo in domačini, danes ne bi praznovali tega jubileja. Terme Snovik so velik potencial in v občini Kamnik. Je najpomembnejši turistični subjekt saj v naši občin saj prispeva kar 50 odstotkov nočitev. Naša občina brez vas ne bi bila tako zanimiva, kot je v tem trenutku. Z vašim razvojem se razvija lokalna skupnost in Tuhinjska dolina. Iskreno se vam zahvaljujem za to, da v naše kraje privabljate turiste, da omogočate razvoj teh krajev in mislim, da je pred vami še resnično lepa pot. V prihodnje pa vam želim veliko energije, navdušenja in pozitivnih sinergij, kot radi rečete, Občina Kamnik pa vas bo pri tem podpirala.«
Idejni vodja, »oče« in prokurist Term Snovik Ivan Hribar se je zahvalil vsem za vsak prispevek in kamenček v mozaiku te zgodbe: »25 let ni velik, a ta mejnik največ pomeni. To je bila radost, to je bilo veselje, ko smo odprli ta bazen skupaj z domačini. To se ne da opisati. Ne bomo se vračali nazaj, ampak danes računamo, da bomo ob okrogli mizi gledali naprej, in sicer kako aktivno razvijati to našo pot v sinergiji z okoljem. Temelji tega razvojnega projekta so se snovali na razvojnem projektu Tuhinjske doline, ko smo se našli določeni ljudje, povezali sinergije in si zastavili cilje, kaj vse je potrebno še narediti v Tuhinjski dolini« ter med drugim še poudaril, da so Terme Snovik pred novimi izzivi: »Pred mesecem dni smo dobili gradbeno dovoljenje za večnamenski prostor.«
Termalna voda – darilo narave za danes in jutri
V okviru slovesnosti je potekala okrogla miza z naslovom 'Termalna voda – darilo narave za danes in jutri'. Sodelovali so minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, župan Matej Slapar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte v Slovenski turistični organizaciji (STO) Nataša Hočevar, dr. Matej Plevnik, Jan Konečnik iz Zavoda za turizem Ljubljana ter Katarina Hribar iz Term Snovik.
Minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek je ob tem poudaril »Tukaj imate veliko naravnih danosti, da bomo lahko slovenski turizem razvili v aktiven, zdrav in zelen za zahtevne pet zvezdične goste. Pri tem pa je še dodal: »V turizmu smo vsi na isti ladji in moramo veslati v isto smer.« Izpostavil je tudi, da je eno izmed ključnih vprašanji, ki si jih je potrebno zastaviti ob gradnji pokritega olimpijskega bazena, ekonomija.
Nataša Hočevar je povedala, da je četrt stoletja od prvega bazena v Snoviku z načrtnim razvojem in gradnjo ponudbe v skladu s trendi na turističnem trgu prineslo Termam Snovik prepoznavnost in dobre rezultate. Z vidika trajnostnega razvoja slovenskega turizma imajo Terme Snovik izjemen pomen za slovenski turizem. »Zelo smo ponosni, da se bili začetniki trajnostnega turizma. Da ste bili prvi, ki ste stopili na to pot«, je še dodala.
Na vprašanje, kako Turizem Ljubljana vidi sodelovanje oziroma povezovanje s ponudbo Term Snovik, je Jan Konečnik odgovoril:« Terme Snovik je zagotovo ena od najbolj pomembnih turističnih točk in ponudnikov v regiji Osrednja Slovenija. Poleg namestitvenih kapacitet, wellness ponudbe, (ki je edina v regiji) razvija tudi druge oblike turizma in vsebine, od pohodništva, knajpanja, prireditev… Prav tako so Terme Snovik pomembne zaradi njihove celoletne ponudbe, s čimer se daljša doba bivanja v regiji, kot drugo sezono širimo tudi na druge, turistično manj obiskane mesece. Kot enega od najbolj uspešnih sodelovanj s Termami Snovik, ki ga lahko tudi merimo je njihova vključitev v Ljubljansko turistično kartico Urbana. K projektu so bili vključeni lani avgusta in do sedaj je bilo koriščenih približno 800 kart.«
Ena od pomembnih ugotovitev okrogle mize so bile besede župan Občine Kamnik, Mateja Slaparja: »Če bo vizija prava ne bo ovir. Ja pa pot do cilja še dolga.«
Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki se okrogle mize žal ni utegnila udeležiti, pa je ob slovesnosti zapisala: »Postavitev prvega bazena pred četrt stoletja v Termah Snovik je pomenil prvi kamen in temelj v mozaiku razvoja, ki ga odlikujejo inovativnost, strokovnost, znanje, odličnost, predanost, predvsem pa skrben odnos do neokrnjene narave in dosledno uresničevanje trajnostne zaveze naše dežele. Terme Snovik so v slovenskem turizmu na številnih področjih pionirji, kar dokazuje vrsta mednarodnih in slovenskih priznanj. Med drugim so prvi prejemniki okoljskega znaka EU Marjetica, s čimer so številne druge slovenske turistične ponudnike spodbudili k pametni izrabi energije in trajnostnemu odnosu do okolja. Terme Snovik so že v pilotni fazi vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma, hkrati so aktivni član Konzorcija Slovenia Green. Prav tako so generator turističnega razvoja v Tuhinjski dolini. Iskreno se veselimo našega nadaljnjega sodelovanja pri oblikovanju odlične turistične ponudbe za pet zvezdična doživetja.«
Prihodnost Term Snovik pa bo zagotovo izjemno uspešna, so bili ob zaključku enotni sogovorniki okrogle mize. Nadaljnji razvoj vidijo v nadgradnji obstoječe, zelene, aktivne in zdrave ponudbe, s poudarkom na zdravilni termalni vodi. Skozi dosedanje delovanje se je izkazalo, da imajo Terme Snovik dobra izhodišča za nadaljnji razvoj aktivnega, športnega turizem, kar je zagotovo dobra popotnica za prihodnost
Na slovesnosti, ki jo je s prepletom misli in besed vodila Barbara Božič sta v kulturnem sporedu sodelovala Jana Trebušak in Klemen Leskovec.
Od prvega pilotnega bazena do pokritega olimpijskega bazena
Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena sredi neokrnjene narave Tuhinjske doline. Le-ta je sprva navduševal predvsem okoliške kopalce. Goste iz bolj oddaljenih krajev je na začetku pritegnila radovednost, nato pa tudi ponudba in prepoznavnost najvišje ležečih term v Sloveniji. In danes? Prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti.
Minister Počivalšek pred prihodom na slovesnost Term Snovik obiskal Občino Kamnik
Dopoldne, pred prihodom na slovesnost ob 25. letnici Term Snovik se je minister Počivalšek sestal z ekipo župana Mateja Slaparja. Beseda je tekla predvsem o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju in aktivnostih, vezanih na turizem. V popoldanskih urah pa se je minister na pobudo župana in Podjetniškega kluba Kamnik sestal še s predstavniki kamniških podjetij, ki so z ministrom delili svoje poglede na razvoj občine kot tudi na ključne izzive, s katerimi se soočajo na tem področju, minister pa je povedal, kje jim naproti lahko pride ekipa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
VIDEO - Nagovor Zdravkota Počivalška, ob 25. letnici Term Snovik.
VIDEO - Nagovor Ivana Hribarja, prokurista in idejnega očeta ob 25 letnici Term Snovik.
VIDEO - Nagovor Mateja Slaparja, župana Občine Kamnik ob 25. letnici Term Snovik.
VIDEO - Nagovor Petre Zlatoper, direktorice Term Snovik ob 25. letnici Term Snovik.
VIDEO - Okrogla miza: 'Termalna voda, darilo narave za danes in jutri.' 25. let Term Snovik.
Foto-video in vir: Janez Platiše, Terme Snovik, Občina Kamnik
Ljubljana, 27. 8. 2019 - Kot je na novinarski konferenci povedal direktor ustanove Janoš Kern je letošnji 31. Mednarodni festival 'Noči v stari Ljubljani' ki bo potekal od 29. do 31. avgusta je del evropskega projekta Glasovi manjšin. ki je to poletje uspešno potekal tudi na Madžarskem v Budimpešti, v belgijskem Gentu in v Italiji po različnih krajih Toskane. V okviru projekta so se na omenjenih festivalih odlično prestavili tudi slovenski glasbeniki.
V treh dneh se bo v starem mestnem jedru Ljubljane na različnih prizoriščih zvrstilo 24 koncertov, na katerih bo nastopilo 130 glasbenikov iz 27 držav. Koncerte bo spremljal niz drugih kulturnih dogodkov. Noči bo v četrtek ob 20. uri odprl Big Band RTV Slovenija z gosti.
Predstavile se bodo nekatere najboljše manjšinske zasedbe iz različnih držav, med njimi izraelska zasedba Gulaza, ki izvaja arabsko glasbo oziroma ženske pesmi iz Jemna z moškim vokalistom, špansko-izraelska skupina Hamsa Hamsa, ki povezuje flamenko z judovsko in sefardsko glasbeno tradicijo, ter skupini Cubisma in Taman, ki se posvečata afro-kubanskim ritmom oziroma bosanskemu sevdahu.
Ob 30-letnici ustvarjanja bo na festivalu nastopila tudi interpretka slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. Koncert je poimenovala 'Pernahtna nit' po tradiciji iz Rezije, spremljala jo bosta pianist Zoran Škrinjar in saksofonist Lenart Krečič.
Tradicionalno bo v času festivala potekal v Ljubljani mednarodni znanstveni simpozij, ki ga pripravljamo v sodelovanju z ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in največjim svetovnim etnomuzikološkim združenjem ICTM.
Tudi letos bo dogajanje neposredno prenašal nacionalni Radio Slovenija, in sicer Tretji program Ars, ki bo spored soustvarjal v živo na festivalskih prizoriščih in ob tem pripravi še lastne vsebine. Ena od njih je razglasitev zmagovalca Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo.
Po besedah urednice uredništva za kulturo Ingrid Kovač Brus so pripravili tudi pogovor o prihajajočem zakonu o medijih, na katerem pričakujejo ministra za kulturo Zorana Pozniča, predstavitev projekta zvočnih knjig v luči priprav Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 in izvedbo elektroakustične radijske opere Iden Bojane Šaljič Podešva.
Pod naslovom 'Zvok, pesem in političnost' bo 30 referentov iz desetih držav razmišljalo o glasbi v verskih manjšinah, med prosilci za azil in istospolnimi skupnostmi, pa tudi o družbeni angažiranosti te umetnosti, je povedala predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC Sazu Mojca Kovačič.
Janoš Kern je ob koncu novinarske konference poudaril, da si želi, da bi mesto še bolj zadihalo s festivalom, želi pa si tudi, da bi Slovenija dobila program, ki bi recimo po vzoru Avstrijskega kulturnega foruma skrbel za gostovanje slovenskih glasbenikov v tujini. Z ustanovo, ki jo vodi, so takšno priložnost dobili Magnifico, Goran Bojčevski kvintet, Klarisa Jovanović & Della Segodba ter Strune.
Vsi festivalski dogodki so za obiskovalce brezplačni. Da je tako gre posebna zahvala Mestni občini Ljubljana, ki razvoju kulture v mestu posveča posebno pozornost.
