03 december 2019

Recept za orehovo potico z jabolki

Očiščena in na majhne koščke narezana jabolka dušimo toliko časa, da izhlapi voda in dobimo pire. Pireju primešamo mlete orehe, nato še vse ostale sestavine. 



Testo:
1 kocka svežega ali 2 vrečki suhega kvasa Fala
30 g kislega testa Fala
700 g moke
150 g sladke smetane
150 g vode
60 g sladkorja
2 jajci
8 žlic olja
2 mali žlički soli

Nadev:
700 g orehov
420 g olupljenih jabolk
140 g sladkorja
2 jajci
3 žlice ruma
3 žlice kisle smetane
ščepec cimeta
ščepec klinčkov

1 jajce ali košček masla za premaz

Kvas Fala raztopimo v mleku. V posodo odmerimo sol, moko, primešamo kislo testo Fala, dodamo ostale sestavine brez olja in zamesimo kvašeno testo. Na začetku mešamo počasi, nato deset minut na najvišji hitrosti. Med mešanjem postopno dodajamo olje. Ko je testo gladko, ga pokrijemo in pustimo vzhajati.

Med vzhajanjem pripravimo nadev. Očiščena in na majhne koščke narezana jabolka dušimo toliko časa, da izhlapi voda in dobimo pire. Pireju primešamo mlete orehe, nato še vse ostale sestavine.

Vzhajano testo stresemo na pult, ga pregnetemo in pustimo počivati nekaj minut. Nato testo razvaljamo na pravokotnik, ga premažemo z nadevom in zvijemo v zavitek. Položimo ga v pomaščen model in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano potico premažemo z jajcem ali stopljenim maslom, jo na več mestih prebodemo z iglo in prestavimo v vročo pečico.

Potico pečemo okrog 45 minut na 175 °C; po potrebi jo prekrijemo s folijo, da bi se na vrhu ne zapekla preveč. Pečeno potico pustimo pet minut v modelu, nato jo stresemo iz modela na desko in ohladimo do konca.

30 november 2019

Marjan Šarec slavnostni govornik na slovesnosti ob 30. obletnici Akcije Sever

V spomin na zgodovinske dogodke leta 1989 in aktivnosti takratnih organov za notranje zadeve, s katerimi so zaščitili demokratične procese v Sloveniji, je Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo pripravila slovesnost ob 30. obletnici akcije Sever, ki je bila v soboto, 30. novembra 2019, ob 20. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.





Slavnostni govornik in predsednik vlade Marjan Šarec je v svojem govoru povedal, da se po tridesetih letih Slovenci še vedno ne zavedamo dobro pomena dogodka, brez katerega verjetno ne bi praznovali niti samostojnosti naše države. Poudaril je, da je slovenska policija v času osamosvajanja Slovenije ob teritorialni obrambi odigrala odločilno vlogo. Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v zvezi z migracijami in dejal, da se danes skuša blatiti policijo, ki naj ne bi bila sposobna opravljati svojih nalog in da ne varuje meje. "Tako kot je varovala mejo leta 1989, tako jo varuje tudi danes.



Če tega ne bi bila sposobna, bi imeli danes ilegalne prebežnike po vseh postajah, po mestih in povsod, kot smo bili temu priča v nekaterih drugih državah," je dejal Šarec. Slovenska policija zato po njegovih besedah dobro varuje schengensko mejo, pri tem pa je omenil nekatere politike, ki hodijo v sosednjo državo in pravijo, da mora ta čim prej v Schengen. "Če bi ta tako dobro varovala svojo mejo, kot mi našo, potem bi mi dobili toliko ilegalnih prebežnikov, kot jih dobi Avstrija od nas. Vendar je ne varuje tako dobro," je dejal premier in dodal, da policija v sodelovanju z vojsko dobro varuje mejo, zato ne potrebujemo vard in vaških straž.



Zbrane je ob notranjem ministru Boštjanu Poklukarju nagovoril tudi predsednik Zveze policijskih veteranskih društev dr. Tomaž Čas, ki je ob pomenu dogajanja pred tremi desetletji spomnil tudi na odnos države do veteranskih organizacij. "Če bi miličniki leta 1989 ravnali tako kot zadnjih deset let ravna naša politika do vojnih veteranov in do sprememb zakona o vojnih veteranih, potem gotovo ne bi preprečili mitinga resnice," je dejal Čas. Vojnim veterani po njegovem od aktualne oblasti pričakujejo, da bodo storili vse za to, da bi bil omenjeni zakon sprejet v prvi polovici naslednjega leta.




Rešiti je namreč potrebno problematiko predvidenih izselitev policijskih vojnih veteranov iz službenih stanovanj, urediti veteranski dodatek, ki ni bil spremenjen že nekaj let in je za njih ponižujoč. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje mora ostati urejeno tako, da ne bo v škodo veteranov, je še dodal Čas. Odgovora Šarca na omenjena pričakovanja na slovesnosti ni dobil, je pa premier namesto tega povedal, da se slovenska policija pospešeno opremlja, dviguje število ljudi, zlasti pomožnih policistov, ter da je njena opremljenost na visoki ravni. Popravile so se tudi plače, kar po njegovem dokazuje, da vlada ne ostaja samo pri besedah, pač pa se zaveda, kaj policija pomeni za državo, zato ima do nje veliko spoštovanje.



Slovesnosti so se udeležil številni visoki gostje, med njimi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, načelnica GŠSV generalmajorka Alenka Ermenc, predsedniki in predstavniki članic Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič s sodelavci, idr.



Slovesnost se je pričela z kratkim filmom, katerega osnovna ideja temelji na zapisu upokojenega miličnika Andreja Bolčine, ki v klenem slogu na mah povzame zgodovino slovenske policije in jasno ter umljivo poudari etične in profesionalne norme. Tudi temeljno izhodišče proslave je temeljilo na dejstvu, da akcija Sever ni le enkratno dejanje, temveč nasledek dolgotrajnega, odgovornega in strokovnega dela ter zavesti, da je, ne glede na imenovanje, milica oziroma policija bila ljudska.

V napovedniku slovesnosti je bilo zapisano:

"Veter časa je v tridesetih letih odnesel prah dnevno političnih interpretacij in vse bolje jasno je, kako pomembna je bila Akcija Sever za rojstvo samostojne Republike Slovenije. Z izjemno strokovnostjo, organizacijsko sposobnostjo in moralno trdnostjo, ki je bila plod štirideset letnega tehtnega razvoja, je tedanja milica preprečila izredne razmere v Sloveniji, ki jih je Miloševičev režim z mitingi ustvarjal v tedanji Jugoslaviji in si tako pokoril neposlušne republike.




Akcija Sever je ulila ljudem samozavest in omogočila nadalje demokratične procese, vse do ustanovite samostojne države. Osrednja slovesnost v SNG Maribor na predvečer akcije Sever, je dokončno priznanje pomena in zgodovinske vloge slovenske milice."

Foto: Janez Platiše
Vir: ZPVD Sever

29 november 2019

Srečanje predstavnikov Triglavskega narodnega parka in Nacionalnega parka Prokletije iz Črne gore #video

Društvo rojakov iz Plava in Gusinja,(Črna gora) IZVOR , ki ima sedež v Kranju je v okviru svoje dejavnosti pripravilo program povezovanja Nacionalnega parka Prokletije v Črni gori, od koder izhajajo člani Izvora in Triglavskega narodnega parka. Prvo srečanje predstavnikov občin, ki se nahajajo na področju obeh parkov je bilo 29.11.2019 v Medgeneracijskem centru v Kranju, kjer je bil izveden kulturni program posvečen temu dogodku. Omenjeni program je podprla tudi Uprava za dijasporo Črne gore.





Na tem srečanju so bil predstavniki občin Plav in Gusinje iz Črne Gore, Akademik Zuvdo Hodžić, ki je odličen poznavalec in pisec o kraju okrog Prokletij, župani občin Kranj, Bled, Bohinj in Šenčur, Ambasador Črne gore v RS, Častni konzul Črne gore v RS, ki ima sedež v Kranju, član Sveta Vlade Črne Gore za sodelovanje z izseljenci iz Slovenije ter drugi gostje. Naslednji dan je sledil tudi program in obisk doline Radovne, slapa Peričnik in Slovenski planinski muzej.Vsi omenjeni so se odzvali vabilu za srečanje.



Na prireditvi so navzočim spregovorili predstavniki občine Plav in Gusinje, navzoče je posebej pozdravil Ambasador Črne gore v Sloveniji dr. Vujica Lazović, ki je poudaril izjemno dobre odnose med Črno goro in Slovenijo na ekonomski, kulturni in politični ravni.



Izjemno pozornost je pritegnil nagovor Akademika in književnika Zuvda Hodžića, ki je po rodu iz Gusinja, živel pa je tudi v Plavu. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga o Prokletijah in o tem kdo je pisal o Prokletijah. Med temi najdemo tudi gospo Tomažič iz Slovenije, ki je obiskala Prokletije 1932 leta. Posebej je navdušil prikazani dokumentarni film o Prokletijah, ki je pokazal vse lepote teh gora. Poudariti je treba, da jih mnogi slovenski planinci poznajo, mnogi jih bodo šele odkrili. 



Po končani prireditvi so vabljeni bili deležni kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravile članice društva in dobre črnogorske kapljice.



Gostje iz Črne gore so obiskali občine Bled in Bohinj ter Muzej v NP Triglav ter del parka, kjer so jih domačini seznanili s samim krajem in možnostmi medsebojnega sodelovanja.



Sedaj je naloga občinskih služb, da najdejo oblike sodelovanja. Pot jim je društvo Izvor odprlo, kar je vredno pohvale.

VIDEO - Srečanje Triglavskega NP in NP Prokletije


VIDEO - Ljudi sa Prokletih planina



Besedilo: Remzo Skenderović
Foto: Janez Platiše

28 november 2019

Prijeten vonj kvašenih dobrot iz domače kuhinje

Ni lepšega kot misel, da nas v hladno jutro prebudi prijeten vonj domače kuhinje.

Okusne kvašene dobrote nas spomnijo na tiste dni, ko smo nadobudno spremljali vsak korak svoje babice ali mame, ko je v kuhinji skrbno pripravljala domače dobrote. V prazničnih dneh lahko poleg tradicionalnih piškotov spečemo tudi različno kvašeno pecivo, domači kruh ali potico, s katerimi bomo navdušili goste in razvajali domače. Za rahlo in sočno pecivo je nepogrešljiva sestavina kvas. Na slovenskih tleh znamka Fala že vrsto let gradi in ohranja zaupanje in spodbuja tradicijo peke s kakovostnim svežim kvasom Fala in kislim testom Fala. Fala družina izdelkov se je letos povečala za še enega, Fala suhi kvas. Suhi kvas ima v domači kuhinji prav posebno mesto, odlikuje pa ga enostavnost uporabe in hranjenja. V primerjavi s svežim kvasom suhega ni treba hraniti v hladilniku, obenem pa ima daljši rok uporabe. Fala suhi kvas bo poskrbel, da bo peka preprostejša in da bosta domači kruh in pecivo bolj rahla. Domača kuhinja pa bo prijetno dišala po okusnih kvašenih dobrotah. Nepogrešljiv Fala suhi kvas vas že čaka na prodajnih policah.