Iskratel predstavil nepravilnosti javnega naročila in vložil odškodninsko tožbo zoper DARS

Kranj, Ljubljana, december 2019 – Tri leta po novinarski konferenci, na kateri je Iskratel predstavili razloge za nestrinjanje z odločitvijo Državne revizijske komisije zaradi zavrnitve zahtevka za revizijo izbora izvajalca elektronskega cestninjena v javnem naročilu družbe DARS, so v Iskratelu predstavili ugotovljene kršitve. Seznam le-teh je od 2016 do 2019 dolg, vsebina ravnanj pa je vodila Iskratel v vložitev odškodninskega zahtevka zoper družbo DARS, ki je bil vložen na sodišče 4. septembra 2019. Na osnovi ugotovljenega nepreglednega postopka javnega naročanja Iskratel uveljavlja zahtevek za povrnitev poslovne škode v višini navedimo 17.737.520,00 EUR. 

Z leve Darinka Pavlič Kamien, mag. Željko Puljić in Domen Neffat, Foto Janez Platiše

V Iskratelu so na javni razpis za elektronsko cestninjenje leta 2015 oddali drugo najugodnejšo ponudbo, skupaj s slovaškim podjetjem SkyToll. Edini od ponudnikov so ponudil rešitev satelitske tehnologije in mobilnih komunikacij, ki ga priporoča tudi Evropska prometna direktiva (2004/52/ES). Že od izbora izvajalca, to je postal konzorcij Telekoma Slovenija, d. d. in Q-Free ASA, poudarjajo, da je bil postopek javnega naročanja izpeljan nezakonito. Zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija (DKom) v vseh 27 navedbah zavrnila. V Iskratelu so takrat napovedali, da bodo skrbno spremljali projekt in o ugotovitvah seznanili javnosti. Po treh letih svoje navedbe le še dopolnjujejo.

Ključne ugotovitve v zvezi s spremembami pogodbe:
- Posel, ki se trenutno izvaja glede na z aneksi spremenjeno pogodbo, je bistveno drugačne vsebine, kot je bil razpisan z javnim naročilom. Če bi Iskratel pri oddaji ponudbe upošteval vsebino, ki se trenutno izvaja, bi v postopku oddaje javnega naročila oddal bistveno drugačno ponudbo, kar pomeni tudi nižjo ponudbeno ceno.

- Izbrani izvajalec ob predložitvi ponudbe ni izpolnjeval tehničnih zahtev razpisne dokumentacije in programa poskusnega obratovanja, ni vzpostavil sistema v danem 12 mesečnem roku terni ponudil nadgradnje programske opreme.

- Z aneksi spremenjena pogodba je bistveno ugodnejša za izvajalca, saj ekonomsko ravnotežje spreminja v njegovo korist, in sicer s spremembami tehnične specifikacije in predmeta pogodbe; nepreglednim podaljševanjem roka za izpolnitev izvajalčevih obveznosti in tako očitnim reševanjem plačila pogodbene kazni za zamudo; s podaljševanjem roka dobave in s tem izključitvijo obveznosti oz. sankcij z nižjim plačilom pri presoji uspešnosti izvajanja posla; z dopolnjevanjem ponudbe s storitvami, ki so bile zahtevane že v ponudbi ob objavi javnega naročila; s predčasnim nakupom in prevzemom dela opreme, ne da bi se upoštevale projektne faze in tako omogočenimi prejemi predčasnega plačila (predplačilo je bilo izrecno prepovedano).

- Z aneksi so bila spremenjena merila za oddajo javnega naročila, ki so najbolj bistvena za ocenjevanje ponudb. Spreminjanje meril po roku za oddajo ponudb ni dopustno.

- V nasprotju s sklenjeno pogodbo, ki določa, da je pogodbena cena za vzpostavitev sistema fiksna in vključuje vrednost vseh del, je naročnik naročal dobavo opreme po drugačnih cenah in z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi. 

Glavni direktor Iskratela mag. Željko Puljić. Foto Janez Platiše

V Iskratelu poudarjajo, da je bilo od sklenitve Pogodbe med naročnikom, DARS in izbranim izvajalcem, konzorcijem Telekoma Slovenija in Q-Free ASA, v septembru 2016, sklenjenih deset Aneksov k Pogodbi, s katerimi se je vsebina posla glede na razpisano dokumentacijo in prvotno pogodbo bistveno spremenila. Pogodba je bila z aneksi spremenjena na način, da je izvajalec posel sploh lahko opravil. S tem se je občutno spremenilo tudi ekonomsko ravnotežje v korist izvajalca. Spremenjeni so bili bistveni pogodbeni elementi in sama vsebina posla, naročnik je posegel in spremenil tudi merila za oddajo Javnega naročila, kar pomeni da se vsebina posla po sklenjenih desetih aneksih bistveno razlikuje glede na razpisano dokumentacijo. Ugotovitve ne kažejo le na nedopustno (nezakonito) spremembo pogodbe glede na 95.člen ZJN-3, temveč dokazujejo tudi, da je naročnik ves čas postopka izbranega ponudnika favoriziral in umetno omejeval konkurenco.

»Kot smo ves čas poudarjali in zapisali tudi v pritožbi o izboru izvajalca elektronskega cestninjenja, so bile v postopku narejene številne nepravilnosti, ki so nas že takrat postavile v neenakopraven položaj. Po treh letih se naše ugotovitve le še potrjujejo, seznam nepravilnosti pa je iz aneksa v aneks daljši. Proučujemo ali v teh ravnanjih obstajajo tudi utemeljeni elementi kaznivega dejanja takratnih odločevalcev. V kolikor se bo to potrdilo, bomo ustrezno ukrepali tudi proti posameznikom. Želimo, da so javnosti seznanjene z našimi ugotovitvami, ki, žal, postajajo vzorec ravnanja v postopkih javnega naročanja, kar je nedopustno. Z vloženo odškodninsko tožbo zoper DARS potrjujemo našo poslovno odgovornost do dolžne skrbnosti, ki je nikakor ne nameravamo opustiti«, je povedal glavni direktor Iskratela mag. Željko Puljić. 

Pravni strokovnjak, Domen Neffat. Foto Janez Platiše

Po besedah pravnega strokovnjaka, Domna Neffata, 49. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa pravico uveljavljanja odškodnine s tožbo za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev pravil javnega naročanja. »Zaradi kršitev pravil je Iskratel izgubil posel, zaradi česar je upravičen do povrnitve celotne škode, ki jo je imel iz tega naslova. To pomeni tako stroškov, povezanih s pripravo ponudbe, kot zneska v višini izgubljenega dobička,« je povedal Neffat in dodal, da je ta s strani pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij v strokovnem mnenju ocenjena v višini 17.737.520,00 EUR.

Spremembe pogodbe oz. posla hkrati potrjujejo, da izbrani ponudnik ni bil sposoben izvesti posla v zahtevanem roku in v skladu z zahtevami in pogoji razpisne dokumentacije in da je bila njegova ponudba pomanjkljiva, kar je vplivalo tudi na kasnejše višanje pogodbene cene. Spomnimo, julija 2018 je DARS imel probleme z dobavo enot OBU (On-Board-Unit), ker je napačno ocenil potrebno število le-teh ter da sistema elektronskega cestninjenja do danes, skoraj 40 mesecev po podpisu pogodbe, še ni v celoti prevzel.

Iskratel je tožbo zoper DARS na sodišče vložil 4. septembra 2019.
V Iskratelu poudarjajo, da je v Sloveniji nujno potrebno zagotoviti takšne standarde delovanja, da bodo postopki javnega naročanja temeljili na izbiri pravega produkta oz. storitev po pravi ceni in bodo izpolnjeni vsi razpisni pogoji. »Nikakor pa ni dopustno, da ponudniki v procesu pregleda dokumentacije ugotavljajo nespoštovanje zakonskih določil, nepreglednost in nepoštenost,« so dodali v kranjskem podjetju, kjer tudi v letošnjem letu nadaljujejo z uspešnim poslovanjem. Ob zaključku poslovnega leta 2019 pričakujejo za 10% višjo raven prodaje glede na preteklo leto in neto dobiček v skladu s planiranimi cilji.

Recept za orehovo potico z jabolki

Očiščena in na majhne koščke narezana jabolka dušimo toliko časa, da izhlapi voda in dobimo pire. Pireju primešamo mlete orehe, nato še vse ostale sestavine. 

Testo:
1 kocka svežega ali 2 vrečki suhega kvasa Fala
30 g kislega testa Fala
700 g moke
150 g sladke smetane
150 g vode
60 g sladkorja
2 jajci
8 žlic olja
2 mali žlički soli

Nadev:
700 g orehov
420 g olupljenih jabolk
140 g sladkorja
2 jajci
3 žlice ruma
3 žlice kisle smetane
ščepec cimeta
ščepec klinčkov

1 jajce ali košček masla za premaz

Kvas Fala raztopimo v mleku. V posodo odmerimo sol, moko, primešamo kislo testo Fala, dodamo ostale sestavine brez olja in zamesimo kvašeno testo. Na začetku mešamo počasi, nato deset minut na najvišji hitrosti. Med mešanjem postopno dodajamo olje. Ko je testo gladko, ga pokrijemo in pustimo vzhajati.

Med vzhajanjem pripravimo nadev. Očiščena in na majhne koščke narezana jabolka dušimo toliko časa, da izhlapi voda in dobimo pire. Pireju primešamo mlete orehe, nato še vse ostale sestavine.

Vzhajano testo stresemo na pult, ga pregnetemo in pustimo počivati nekaj minut. Nato testo razvaljamo na pravokotnik, ga premažemo z nadevom in zvijemo v zavitek. Položimo ga v pomaščen model in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano potico premažemo z jajcem ali stopljenim maslom, jo na več mestih prebodemo z iglo in prestavimo v vročo pečico.

Potico pečemo okrog 45 minut na 175 °C; po potrebi jo prekrijemo s folijo, da bi se na vrhu ne zapekla preveč. Pečeno potico pustimo pet minut v modelu, nato jo stresemo iz modela na desko in ohladimo do konca.

Marjan Šarec slavnostni govornik na slovesnosti ob 30. obletnici Akcije Sever

V spomin na zgodovinske dogodke leta 1989 in aktivnosti takratnih organov za notranje zadeve, s katerimi so zaščitili demokratične procese v Sloveniji, je Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo pripravila slovesnost ob 30. obletnici akcije Sever, ki je bila v soboto, 30. novembra 2019, ob 20. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.





Slavnostni govornik in predsednik vlade Marjan Šarec je v svojem govoru povedal, da se po tridesetih letih Slovenci še vedno ne zavedamo dobro pomena dogodka, brez katerega verjetno ne bi praznovali niti samostojnosti naše države. Poudaril je, da je slovenska policija v času osamosvajanja Slovenije ob teritorialni obrambi odigrala odločilno vlogo. Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v zvezi z migracijami in dejal, da se danes skuša blatiti policijo, ki naj ne bi bila sposobna opravljati svojih nalog in da ne varuje meje. "Tako kot je varovala mejo leta 1989, tako jo varuje tudi danes.

Če tega ne bi bila sposobna, bi imeli danes ilegalne prebežnike po vseh postajah, po mestih in povsod, kot smo bili temu priča v nekaterih drugih državah," je dejal Šarec. Slovenska policija zato po njegovih besedah dobro varuje schengensko mejo, pri tem pa je omenil nekatere politike, ki hodijo v sosednjo državo in pravijo, da mora ta čim prej v Schengen. "Če bi ta tako dobro varovala svojo mejo, kot mi našo, potem bi mi dobili toliko ilegalnih prebežnikov, kot jih dobi Avstrija od nas. Vendar je ne varuje tako dobro," je dejal premier in dodal, da policija v sodelovanju z vojsko dobro varuje mejo, zato ne potrebujemo vard in vaških straž.

Zbrane je ob notranjem ministru Boštjanu Poklukarju nagovoril tudi predsednik Zveze policijskih veteranskih društev dr. Tomaž Čas, ki je ob pomenu dogajanja pred tremi desetletji spomnil tudi na odnos države do veteranskih organizacij. "Če bi miličniki leta 1989 ravnali tako kot zadnjih deset let ravna naša politika do vojnih veteranov in do sprememb zakona o vojnih veteranih, potem gotovo ne bi preprečili mitinga resnice," je dejal Čas. Vojnim veterani po njegovem od aktualne oblasti pričakujejo, da bodo storili vse za to, da bi bil omenjeni zakon sprejet v prvi polovici naslednjega leta.




Rešiti je namreč potrebno problematiko predvidenih izselitev policijskih vojnih veteranov iz službenih stanovanj, urediti veteranski dodatek, ki ni bil spremenjen že nekaj let in je za njih ponižujoč. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje mora ostati urejeno tako, da ne bo v škodo veteranov, je še dodal Čas. Odgovora Šarca na omenjena pričakovanja na slovesnosti ni dobil, je pa premier namesto tega povedal, da se slovenska policija pospešeno opremlja, dviguje število ljudi, zlasti pomožnih policistov, ter da je njena opremljenost na visoki ravni. Popravile so se tudi plače, kar po njegovem dokazuje, da vlada ne ostaja samo pri besedah, pač pa se zaveda, kaj policija pomeni za državo, zato ima do nje veliko spoštovanje.

Slovesnosti so se udeležil številni visoki gostje, med njimi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, načelnica GŠSV generalmajorka Alenka Ermenc, predsedniki in predstavniki članic Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič s sodelavci, idr.

Slovesnost se je pričela z kratkim filmom, katerega osnovna ideja temelji na zapisu upokojenega miličnika Andreja Bolčine, ki v klenem slogu na mah povzame zgodovino slovenske policije in jasno ter umljivo poudari etične in profesionalne norme. Tudi temeljno izhodišče proslave je temeljilo na dejstvu, da akcija Sever ni le enkratno dejanje, temveč nasledek dolgotrajnega, odgovornega in strokovnega dela ter zavesti, da je, ne glede na imenovanje, milica oziroma policija bila ljudska.

V napovedniku slovesnosti je bilo zapisano:

"Veter časa je v tridesetih letih odnesel prah dnevno političnih interpretacij in vse bolje jasno je, kako pomembna je bila Akcija Sever za rojstvo samostojne Republike Slovenije. Z izjemno strokovnostjo, organizacijsko sposobnostjo in moralno trdnostjo, ki je bila plod štirideset letnega tehtnega razvoja, je tedanja milica preprečila izredne razmere v Sloveniji, ki jih je Miloševičev režim z mitingi ustvarjal v tedanji Jugoslaviji in si tako pokoril neposlušne republike.




Akcija Sever je ulila ljudem samozavest in omogočila nadalje demokratične procese, vse do ustanovite samostojne države. Osrednja slovesnost v SNG Maribor na predvečer akcije Sever, je dokončno priznanje pomena in zgodovinske vloge slovenske milice."

Foto: Janez Platiše
Vir: ZPVD Sever

Srečanje predstavnikov Triglavskega narodnega parka in Nacionalnega parka Prokletije iz Črne gore #video

Društvo rojakov iz Plava in Gusinja,(Črna gora) IZVOR , ki ima sedež v Kranju je v okviru svoje dejavnosti pripravilo program povezovanja Nacionalnega parka Prokletije v Črni gori, od koder izhajajo člani Izvora in Triglavskega narodnega parka. Prvo srečanje predstavnikov občin, ki se nahajajo na področju obeh parkov je bilo 29.11.2019 v Medgeneracijskem centru v Kranju, kjer je bil izveden kulturni program posvečen temu dogodku. Omenjeni program je podprla tudi Uprava za dijasporo Črne gore.

Na tem srečanju so bil predstavniki občin Plav in Gusinje iz Črne Gore, Akademik Zuvdo Hodžić, ki je odličen poznavalec in pisec o kraju okrog Prokletij, župani občin Kranj, Bled, Bohinj in Šenčur, Ambasador Črne gore v RS, Častni konzul Črne gore v RS, ki ima sedež v Kranju, član Sveta Vlade Črne Gore za sodelovanje z izseljenci iz Slovenije ter drugi gostje. Naslednji dan je sledil tudi program in obisk doline Radovne, slapa Peričnik in Slovenski planinski muzej.Vsi omenjeni so se odzvali vabilu za srečanje.

Na prireditvi so navzočim spregovorili predstavniki občine Plav in Gusinje, navzoče je posebej pozdravil Ambasador Črne gore v Sloveniji dr. Vujica Lazović, ki je poudaril izjemno dobre odnose med Črno goro in Slovenijo na ekonomski, kulturni in politični ravni.

Izjemno pozornost je pritegnil nagovor Akademika in književnika Zuvda Hodžića, ki je po rodu iz Gusinja, živel pa je tudi v Plavu. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga o Prokletijah in o tem kdo je pisal o Prokletijah. Med temi najdemo tudi gospo Tomažič iz Slovenije, ki je obiskala Prokletije 1932 leta. Posebej je navdušil prikazani dokumentarni film o Prokletijah, ki je pokazal vse lepote teh gora. Poudariti je treba, da jih mnogi slovenski planinci poznajo, mnogi jih bodo šele odkrili. 

Po končani prireditvi so vabljeni bili deležni kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravile članice društva in dobre črnogorske kapljice.

Gostje iz Črne gore so obiskali občine Bled in Bohinj ter Muzej v NP Triglav ter del parka, kjer so jih domačini seznanili s samim krajem in možnostmi medsebojnega sodelovanja.

Sedaj je naloga občinskih služb, da najdejo oblike sodelovanja. Pot jim je društvo Izvor odprlo, kar je vredno pohvale.

VIDEO - Srečanje Triglavskega NP in NP Prokletije


VIDEO - Ljudi sa Prokletih planina



Besedilo: Remzo Skenderović
Foto: Janez Platiše