Poročilo urgentnih ambulant UKC Ljubljana za pretekli vikend

Ljubljana, 27. januar 2020 – V času od 24.1.2020 do 27.1.2020 (do 7. ure) so na Urgentnem kirurškem bloku UKCL obravnavali 571 bolnikov. Na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana so pregledali 168 pacientov. V ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana so skupno pregledali 495 bolnikov. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v urgentni ambulanti minuli vikend obravnavali 163 pacientov. V Službi za urgentno nevrologijo Nevrološke klinike so skupno obravnavali 37 urgentno napotenih pacientov. Na Reševalni postaji so opravili 350 intervencij. Na Pediatrični kliniki so v urgentni ambulanti obravnavali 52 otrok. V porodnišnici Ljubljana se je rodilo 33 otrok. Dispečerska služba zdravstva je obravnavala 680 dogodkov. 

V času od 24.1.2020 do 27.1.2020 (do 7. ure) so na Urgentnem kirurškem bloku UKCL obravnavali 571 bolnikov, od tega 38 poškodovanih v prometnih nesrečah ter 24 oseb, ki so se poškodovale pri padcu na ledu. Opravljenih je bilo 109 malih operativnih posegov ter 11 velikih travmatoloških operativnih posegov. Na klinične oddelke Kirurške klinike je bilo z UKB sprejetih na zdravljenje 84 bolnikov.

Na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana smo pregledali 168 pacientov, od tega so jih 61 sprejeli v bolnišnico, 107 pacientov so po vseh opravljenih pregledih napotili v domačo oskrbo.

Zaposleni v enoti Splošne nujne medicinske pomoči so v ambulanti in terenu obravnavali 495 pacientov ter opravili 294 posvetov po telefonu. Ambulantno so pregledali 452 pacientov, opravili so 32 neodložljivih hišnih obiskov in 11 nujnih intervencij z reanimobilom. Na terenu niso opravili nobene reanimacije.

V urgentni ambulanti za otroke in odrasle na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bilo preko vikenda pregledanih 163 bolnikov (69 odraslih in 94 otrok). V bolnišnico je bilo sprejetih 50 bolnikov (28 odraslih in 22 otrok). Vsak dan sta bila po dva otroka z bronhiolitisom preusmerjena na Pediatrično kliniko. Preko vikenda sta bila dva otroka preusmerjena na ORL kliniko.

V Službi za urgentno nevrologijo je bilo od petka do nedelje 37 urgentnih pregledov. Od tega smo sprejeli 5 pacientov na oddelke Nevrološke klinike.

Na Pediatrični kliniki so od petka 24.1.2020 od 16.00 ure pa do ponedeljka 27.1. 2020 do 7.00 ure zjutraj v urgentni ambulanti obravnavali 52 pacientov, od tega smo 25 pacientov sprejeli na bolniške oddelke Pediatrične klinike. 26 pacientov smo odpustili v domačo oskrbo,

Enega pacienta so po pregledu preusmerili na Oddelek za otroško kirurgijo. Obravnavali smo 19 pacientov z akutno okužbo dihal.

V porodnišnici Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike) je bilo v petek, 24. januarja 2020 12 porodov - 7 dečkov in 6 deklic, enkrat dvojčka. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 1445 g, najtežja je bila deklica s 4650 g. V soboto 25. januarja 2020 je bilo 12 porodov - 7 dečkov in 6 deklic, dvakrat dvojčka. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2640 g, najtežja je bila deklica s 4240 g. V nedeljo 26. januarja 2020 je bilo 5 porodov - 2 dečka in 3 deklice. Najlažja je bila deklica s 2980 g, najtežja je bila prav tako deklica, ki je tehtala 3960 g. Skupaj se je od petka do nedelje rodilo 33 otrok.

V Ginekološki urgentni ambulanti so od petka popoldne do ponedeljka zjutraj obravnavali 45 pacientk, od tega je bilo 9 sprejetih na bolnišnični oddelek.

Na Reševalni postaji UKCL smo v času od 24. 01. 2020 (19:00) do 27. 01. 2020 (7:00) skupno opravili 350 intervencij in reševalnih prevozov. Glede na način vožnje je bilo 94 intervencij opravljenih pod nujno, 256 intervencij in reševalnih prevozov pa kot nenujno. V 171 primerih je bil razlog obravnave internistični problem, v 38 primerih je šlo za poškodbe, 39 primerov pa je imelo značaj psihičnih težav.

Dispečerska služba zdravstva je obravnavala 680 dogodkov, od tega 315 ne-nujnih reševalnih prevozov, 30 oseb je imelo bolečine v trebuhu/hrbtu, 27 oseb je imelo bolečine v prsnem košu, 35 oseb je imelo motnje zavesti, 47 oseb je imelo težave z dihanjem, 9 oseb je imelo rane, manjše poškodbe ali zlom.

Židan in Lipič govornika na 43. Partizanskih smučinah Cerkno 45

Cerkno, 25. 1. 2020 - V Cerknem so v spomin na prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi, ki so bile 20. in 21. januarja 1945 'Partizanske smučine Cerkno 1945'. Šlo je za partizansko smučarko tekmovanje, ki je potekalo v okolici Cerknega v treh disciplinah, patruljnem teku na smučeh, veleslalomu in smučarskih skokih. Na prireditvi katere se je udeležilo nekaj manj kot 300 tekmovalcev iz veteranskih in častniških struktur, ter predstavnikov Slovenske vojske je bil slavnostni govornik Dejan Židan, predsednik DZ, na akademiji, ki je potekala dan prej v OŠ Cerkno pa Ladislav Lipič, predsednik ZVVS.

Foto: ZVVS

Po končanem tekmovanju na smučišču Smučarskega centra Cerkno so se udeleženci zbali na tradicionalnem srečanju s podelitvijo pokalov v Hotelu Cerkno. V nagovoru je Dejan Židan med drugim dejal: »Upali smo, da je slovenska, evropska, tudi svetovna zgodovina izčrpala zalogo temačnega zla človeštva. A sodobne oblike nacifašizma ponovno dvigajo glave! Vse bolj prefinjeno so zasidrane v naši družbeni realnosti. Kaj prefinjeno! Vidno in brez sramu se ponovno izobešajo njegovi simboli!

Foto: FB Dejan Židan

Zato moramo danes nujno izpostaviti vse, kar nacifašizem je: netenje strahu pred drugačnostjo, spodkopavanje temeljev države, zagovarjanje izbranega naroda, smešenje demokracije in človekovih pravic, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.

Foto: FB Dejan Židan

Z zavračanjem teh idej se, drage tovarišice in tovariši, poklanjamo vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem. Mi, danes tukaj prisotni ne bomo nikoli pristali na to, da bodo tisti, ki so sodelovanje z okupatorjem postavili pred narodno preživetje oproščeni in rehabilitirani. Izdaja lastnega naroda in kolaboracija sta zavržni dejanji. Zanju ni opravičila. Nesporno dejstvo je, da so Slovenijo osvobodili partizani v širokem zavezništvu antifašističnih sil, ki so postavili temelje današnje napredne Evrope.«

Foto: Primorski val

Slavnostni govornik na akademiji, ki je bila v petek 24. januarja je bil predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Ladislav Lipič. V nagovoru je opisal pogumno dejanje partizanov športnikov, ki so tekmovanje v treh disciplinah organizirali v času, ko jo bilo v okolici Cerknega še veliko vojakov okupatorja. Posebej je poudaril pomen miru, ki bi ga morali najskrbneje negovati. Danes imajo velike sile v rokah cel svet in le majhen spor lahko zaneti vojne vihre nepredstavljivih razsežnosti. Med drugim se je dotaknil tudi nerazumnih namer posameznikov, ki skozi formalne sodne postopke želijo rehabilitirati največje vojne zločince.

Foto: Primorski val

V podobnem duhu je potekalo tudi omizje, na katerem sta sodelovala domači župan Gašper Uršič in predsednik odbora Miha Butara. Oba sta izrazila željo, da bi se uresničile želje organizatorjev po izdaji dopolnjenega biltena prireditev in da bi v letu dni luč sveta ugledal dokumentarni film, ki ga že snuje idrijski režiser Dušan Moravec.

Foto. OŠ Cerkno

Na akademiji so kot vsako leto v kulturnim programu sodelovali učenci 9. razreda Osnovne šole Cerkno pod vodstvom Vanje Lampič, ter pianistke Teje Močnik. Organizacijski odbor je ob tej priložnosti s posebnim priznanjem nagradil Mestni muzej Idrija in Osnovna šola Cerkno.
----
Prireditev je tradicionalno posvečena v spomin na prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi, ki so bile 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem. Partizanske smučine Cerkno 1945 so bile partizansko smučarko tekmovanje, ki je potekalo v okolici Cerknega v treh disciplinah, patruljnem teku na smučeh, veleslalomu in smučarskih skokih.

Tekmovanje je potekalo v času, ko so v Sloveniji potekali še zadnji boji Druge svetovne vojne, zato je bilo Cerkno v krogu 80-ih kilometrov obdano s skoraj 15.000 pripadniki nemških in drugih sovražnih enot. Zaradi tega in snega nekaterim ni uspelo pravočasno priti na kraj tekmovanja. Na prizorišču se je zbralo več kot tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi veliko zavezniških vojakov.

V patruljnem teku na smučeh je 20. januarja nastopilo 7 patrulj s po tremi tekmovalci. Zmagala je patrulja Prešernove brigade, druga je bila patrulja Vojkove brigade, tretja pa patrulja Gradnikove brigade.

Na tekmovanju v veleslalomu, ki se je odvijalo 21. januarja, je zmagal Janez Štefe, drugo mesto je osvojil Rudi Finžgar, tretje pa Marjan Masterl. Na tekmovanju v smučarskih skokih, ki je prav tako potekala 21. januarja, je zmagal Rudi Finžgar, drugo mesto je osvojil Alojz Potočnik, tretje pa Janez Štefe.

V spomin na tekmovanje so 9. marca 1975 na Črnem vrhu priredili prve spominske smučarske tekme, ki od tedaj potekajo vsako leto. Leta 1981 so na tekmovanju prvič nastopili jugoslovanski vojaki, v naslednjih letih pa so začeli nastopati tudi pripadniki Teritorialne obrambe Slovenije. Po letu 1991 so v Cerknem začeli tekmovati tudi veterani vojne za Slovenijo, z nastopom italijanske ekipe A.N.A. pa tekmovanje dobiva tudi mednarodni značaj.

(vir: https://sl.wikipedia.org/wi…/Partizanske_smučine_Cerkno_1945)"

Slovesnost ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ #video

Ljubljana, 20.1.2020 - V Predsedniški palači je potekala šesta slovesnost v počastitev 30. obletnice dogodkov, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije. V počastitev ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) jo je priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor katere se je udeležil tudi Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever.

Slavnostna govornika sta bila dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije. Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

VIDEO

Slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta

Ljubljana, 19.1.2020 - V Centeru urbane kulture Kino Šiška je potekala spominska slovesnost s katero so obeležili mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili.

Slovesnosti se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik RS in Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki je bil slavnostni govornik. Med drugim je dejal: »Prav zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo, se zavedamo,« je zbranim na tokratni spominski slovesnosti na srce položil slavnosti govornik.



V mislih na slovesnost, ko je oblikoval slavnostni govor, so se mu prikradle podobe, zapisane v naš kolektivni spomin in v našo identiteto, podobe umorjenih, trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so bili diskriminirani zaradi verskega prepričanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Zato je »dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi,« je še dodal.

V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako strpni in odprti kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko spremljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s prošnjo po ukrepanju pošljejo posameznice in posamezniki. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovno nazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatizmi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto pozabimo na etiko javne besede in da se je treba temu odločno zoperstaviti, saj sta nestrpnost in sovraštvo bila vedno povod za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice.

Ker imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč ter je zaradi naših brezvestnih dejanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi, Peter Svetina v svojem slavnostnem nagovoru tokrat poziva ljudi k dostojanstvu, ki je: »skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije. Številni dogodki jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega v katerem je nastajala ideja o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da se vrednote in načela, ki izhajajo iz temeljne listine o človekovih pravicah ne bi spremenile in da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic.« Peter Svetina poziva tudi k strpnosti ter ljudem na srce polaga naj delajo korake, ki bodo »v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.«

Zbrane je nagovoril Jani Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Opomnil je na pomembne obeležitve, ki bodo v letošnjem letu potekale v spomin na dogodke druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Slovenci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodovinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji predstavniki države opredeliti kdo v naši zgodovini je med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašizma in nacizma,« in nadaljeval, da je bil narodnoosvobodilni bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine: »Tako kot je današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa ste veliko prispevale tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še zahvalil Alič in požel največji aplavz prisotnih v dvorani.

Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov, sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncepta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje, Klavirski trio Glasbene šole Moste – Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, program pa je povezoval Matej Ulčar. Za tehnično izvedbo sta poskrbeli ekipi Televizije Medvode in Centra urbane kulture Kino Šiška.

Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.