Kneippov pustni krof iz Term Snovik je zdrav in okusen

Snovik, 11.2.2021 - Terme Snovik so se odzvale slovenski akciji »Ustvari svoj krof« v organizaciji Turistične gostinske zbornice Slovenije, ki je prvič pozvala slovenske gostince k peki krofov in tako obeležila pustni čas ter obogatila projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021. Gostinsko-kuharska naveza termalne restavracije Potočka, ki v svojih menijih prepleta lokalne dobrote, sveže sestavine in Kneippove nasvete zdravega načina življenja, se je izziva lotila ustvarjalno z upoštevanjem svojega osnovnega poslanstva restavracije. Tako so na tekmovanje poslali zdrav, drugačen, ustvarjalen, okusen krof. Pod spretnimi rokami kuharske mojstrice Advije Halilović je nastal Kneippov krof, polnjen s karameliziranim nadevom z nežno aromo žajblja.

Kneippov krof je nastal kot popolna izpeljanka iz življenjske filozofije zdravega načina življenja Sebastiana Kneippa, ki jo živijo in nudijo v Termah Snovik. Prehrana in zelišča sta dva izmed petih Kneippovih stebrov, ki ju prelivajo v čudovite okuse na krožnike.

Kneippov krof je skrbno umešan s pirino polnozrnato moko. V sedanjost vedno umešajo pridih tradicije in lokalne produkte kot pred časom, ko je bilo v Tuhinjski dolini mlinarstvo predvsem od 19. stoletja naprej najbolj vidna dejavnost.

Krof, polnjen s karameliziranim nadevom, vas  bo presenetil z dodano nežno aromo žajblja iz lastnega zeliščnega vrta, kjer njihova vrtnarka Manja Žebaljec goji več kot 30 vrst zelišč.  Ni naključje, da je latinsko ime za žajbelj Salvia, ki izhaja iz besede salvus, ki pomeni »zdrav«, v Tuhinjski dolini pa zagotovo živijo zdravo z naravo s Kneippom. Ekipa je dokazala, da je kreativnost v kuhinji za pričakovati.

Kneippov krof bo mogoče poskusiti in kupiti v restavraciji Potočka v Termah Snovik, ko bo dejavnost ponovno odprta.

Foto: Vanesa Hasanović 

Zaradi epidemije so v DCA Ljubljana za Dan kulture pripravili spletno proslavo #video

Ljubljana, 9.2.2021 – Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki delujejo v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so zaradi epidemije COVID-19 zaprti, vendar kljub temu potekajo določene aktivnosti, katere in na kakšen način je povedala KATJA KRIVEC, vodja DCA za starejše v Ljubljani.

Z zadovoljstvom je povedala, da v okviru vseh sedmih dnevnih centrov poteka preko internetnega omrežja 76 aktivnosti in da jim je v torek 9. januarja, v počastitev Dneva kulture, uspelo uspešno pripraviti medgeneracijsko spletno proslavo v kateri so sodelovali Jožica in Rudi Volk, sestre Marolt, Drago Cenčič in Danica Krempl. Povezovala jo je strokovna delavka Karmen Štefančič. Med njimi so tečaji tujih jezikov, telovadba, izobraževanje, tapkanje, meditacija, spletni klepet ob kavi, osebni pogovori s strokovnimi delavkami DCA in kot posebnost naj navedem, da jim je uspelo organizirati pevske vaje preko ZOOM-a.

V aktivnosti, ki potekajo preko spletnega omrežja DCA Ljubljana se lahko vključi vsak tudi, če ni član. Mesečno članarino, ki znaša 8 evrov bo člani in nečlani poravnali po končani epidemiji. Mogoče jo pa sploh ne bo potrebno. Dnevni centri aktivnosti v Ljubljani so na Povšetovi 20, Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški 37, Kunaverjeva 6 – 8, Pot k ribniku 3a in Zaloški cesti 267.

Katja Krivec je povedala, da bodo takoj pričeli s pripravami na pustno spletno zabavo, ki jo bodo sestavljale pustne maske, šege in običaji. "Preko spleta se bomo učili tudi pustni ples. Zato spremljate obvestila na Facebooku in spletni strani DCA in se vključujte v pustno zabavo," je poudarila Katja Krivec.

Program sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Spletna stran DCA: https://www.dca-ljubljana.org/
Facebook DCA: https://www.facebook.com/DCA-Ljubljana-257219204581

VIDEO - Pogovor s Katjo Krivec, vodjo DCA Ljubljana.

Predsednik Pahor in pesnik Lainšček nagovorila državljanke in državljane

Ljubljana, 8.2.2021 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček, prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju literature, sta v počastitev slovenskega kulturnega praznika iz Predsedniške palače slavnostno nagovorila državljanke in državljane.

Na slovesnosti so bili prisotni tudi letošnji prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Marko Mušič, Brane Senegačnik, Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc ter minister za kulturo Republike Slovenije dr. Vasko Simoniti in predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Praznični kulturni program sta pripravila mladi slovenski tenorist Klemen Kelih in pianist Tadej Horvat.

  V njihovi prisotnosti je predsednik republike dopoldan položil venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani.

 Foto: Nebojša Tejić/STA

Podelitev Prešernovih nagrad 2021 #video

Ljubljana, 7.2.2021 - Zaradi epidemije je letošnja podelitev Prešernovih nagrad virtualen. Podelitev  je bila posneta zaradi Covid-19 posneta vnaprej in na predvečer praznika Dneva kulture predvajana na Radio televiziji Slovenija. Zaznamovan je bil z velikima in malimi Prešernovimi nagrajenci, pod motom Up budi!, ki je ob njihovih predstavitvah vseboval tudi kulturne vložke. Nagrado za življenjsko delo sta letos prejela arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček.

Sledil je nagovor upravnega odbora Prešernovega sklada Jožefa Muhoviča, ki je dejal: "Umetnost je v svetu sicer brez moči, ima pa to moč, da je nič ne more nadomestiti, čeprav so poizkusi v tej smeri nenehni. In prav za umetnost danes gre, za tisto diamantno konico kulture, ki odriva na globoko, ki dviga um in bitje ti razmika, ki nemirni duši, ki se rada moti, kot svetla senca kaže tja, od koder luč izvira. In se nikoli ne rima na boniteto, ampak vselej le na nezastrljivost in na kvaliteto." je med drugim dejal.

Prešernova nagrajenca v letu 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Lainšček, katerega predstavitev je bila posneta v knjižnici, je pisanje opredelil kot potovanje z junaki skozi roman, v katerem sam ni vseveden, ampak je pravzaprav eden od akterjev. V zahvalnem nagovoru je izrazil solidarnost z ustvarjalci, ki so se v času epidemije znašli v stiski.

VIDEO RTVSLO - Feri Lainšček intervju

Mušičev portret pa so med drugim posneli v njegovem ateljeju. Dejal je, da je bil njegov največji vzornik oče, arhitekt Marjan Mušič. Po besedah Prešernovega nagrajenca je za arhitekta pomembno, da tudi pri menjavi stilov ali trendov ohrani osebni izraz v ustvarjanju in vanj verjame, saj bo le tako njegova arhitektura ostala avtentična. V zahvali pa je Mušič izrazil čast, da so letos z nagrado počastili umetnost arhitekture in celotno umetnost prostora.

VIDEO RTVSLO - Podelitev Prešernovih nagrad 2021. 

O svojem delu spregovorili tudi letošnji nagrajenci Prešernovega sklada - Brane Senegačnik, ki je bil nagrajen za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič ki sta bila nagrajena za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin, nagrajen za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek, nagrajen za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, nagrajeni za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež.

Proslavo je uvedel balet na temo Prešernovega Povodnega moža, zatem je Pihalni kvintet Slowind odigral Zdravljico. Proslava nosi naslov Up budi!, vzet prav iz Prešernove Zdravljice. Slovesnost so z interpretacijami nato polepšali različni umetniki. Dramski igralec Aleš Valič je stopal po ulicah, odet v v lik Prešerna, in recitiral Prešernove pesmi. Dramska igralka Barbara Cerar je interpretirala Zdravljico v prostorih Narodne galerije. Blaž Pucihar in Boštjan Gombač sta izvedla ljudsko pesem Lipa zelenela je. Odbor je proslavo zaupal režiserju Davidu Sipošu, ki je namesto praznosti Gallusove dvorane slovensko osrednjo muzejsko ustanovo uporabil kot scenografijo.