Provectus Capital Partners je zaključil naložbo v Keindl Sport

Ljubljana, 4. 3. 2021. - Provectus Capital Partners (PCP), investicijska družba, osredotočena na trge jugovzhodne Evrope, je zaključila naložbo v Keindl Sport Trgovino (keindl-sport.hr), vodilno regionalno podjetje na področju veleprodaje in maloprodaje športne opreme na Hrvaškem in v širši regiji, s posebnim poudarkom na kolesih in kolesarski opremi. Trgovina je poznana mnogim slovenskim ljubiteljem kolesarjenja in drugih športov, v Sloveniji ima trenutno 14 partnerjev.

V sodelovanju z ustanoviteljem podjetja bo PCP nadaljeval s partnerskim razvojem podjetja Keindl Sport, ki ima trenutno 50 zaposlenih in letno ustvari približno 13,2 milijona evrov prihodkov. Namen sodelovanja je regionalna širitev in izvedba dodatnih prevzemov.

"Keindl Sport je privlačno podjetje zaradi edinstvene ponudbe v segmentu športne opreme. Z obzirom na svetovne trende krepitve zavesti o pomenu zdravega načina življenja se je podjetje na trgu dobro strateško pozicioniralo za nadaljnjo rast. Uporaba električnih koles je namreč v porastu po celotni Evropi, saj je bila dokazana njihova koristnost v okviru mestnega prometa in logistike dostavnih služb. Ponosni smo, ker bomo podprli naslednjo fazo razvoja podjetja," je povedal Igor Čičak, predsednik uprave in glavni partner PCP-ja.

Keindl Sport, ustanovljen leta 1998, združuje veleprodajo, maloprodajo in spletno prodajo na trgih Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Ponudba podjetja vključuje široko paleto športne opreme, s poudarkom na vrhunskih kolesih in električnih kolesih. Z intenzivno osredotočenostjo na kupce se je Keindl Sport uveljavil kot vodilna spletna trgovina v kategoriji koles in ima certifikata Best Buy in Customer's friend.

»Vesel sem, da smo dobili priložnost združiti se s Kristijanom Keindlom, ustanoviteljem podjetja Keindl Sport, ki ima več kot dve desetletji izkušenj in je eden vodilnih strokovnjakov v tem segmentu trgovine. Njegovo strokovno znanje in razumevanje trendov na trgu koles in smučarske opreme v regiji nima konkurence. Veselimo se, da bomo ob pomoči ekipe Keindl Sport ter njihovih dolgoletnih dobaviteljev še naprej na trg dostavljali visokokakovostne izdelke za končne kupce,« je povedal Marko Galić, partner PCP-ja.

"Izjemno sem ponosen na rast, ki jo je ekipa Keindl Sport dosegla, še zlasti v zadnjih 12 mesecih, v katerih je podjetje zabeležilo največjo rast prodaje v svoji zgodovini. Naložba PCP-ja bo pospešila naslednjo fazo razvoja podjetja, saj smo s PCP-jem zagotovili sredstva in znanje za regionalno širitev in prevzeme," je povedal Kristijan Keindl, ustanovitelj in predsednik uprave Keindl Sporta.

 
Naložba v Keindl Sport je prva transakcija financirana iz PCP-jevega sklada razvojnega kapitala ASEF (Adriatic Structured Equity Fund), ki ga podpirata Evropski investicijski sklad in Hrvaška banka za obnovo in razvoj v okviru programa CROGIP.

Keindl Sport ima 50 zaposlenih in letno ustvari približno 13,2 milijona evrov prihodkov. Cilj partnerstva med PCP in ustanoviteljem podjetja, Kristijanom Keindlom, je regionalna širitev in nove pridobitve.

Foto: Keindl Sport

Ne pozabimo pomagati ljudem v JV Evropi 2021

Slovenska Karitas je v začetku postnega časa pričela s 14. dobrodelno akcijo Ne pozabimo. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim na območjih Jugovzhodne Evrope (BiH, Srbija, Makedonija in Albanija). Zaradi pandemije COVID-19 so se razmere na teh območjih, ki so že tako socialno in ekonomsko pereče, še dodatno poslabšale. Mnogi so izgubili delo, večini so se zmanjšali prihodki. Številne družine so se znašle v hudi stiski in tudi starejši z nizkimi pokojninami. Veliko več ljudi se je obrnilo po pomoč, še posebej v hrani. Lani je Karitas preko akcije Ne pozabimo zbrala 95.847 EUR. Z zbranimi sredstvi so škofijske Karitas preko lokalnih organizacij Karitas in skupnosti sester realizirale sledeče programe pomoči:

Škofijska Karitas Ljubljana je podprla delovanje ljudske kuhinje v Sarajevu v BiH, kjer dnevno razdelijo topel obrok več kot 150 ljudem. »Zelo smo hvaležni za tople obroke. Imam brata invalida, za katerega skrbim, sina brez službe, jaz pa dobivam 100 evrov pokojnine,« je ob tem dejala Milica. V Zenici pa so redno mesečno 79 družinam razdelili pakete z osnovnimi živili. 

Škofijska Karitas Koper v Banja Luki v BiH podpira 50 otrok pri šolanju. Lani je družinam in posameznikom zagotovila tudi finančno in materialno pomoč ter sredstva za zaščito pred širjenjem virusa.             

Nadškofijska Karitas Maribor je okoli 740 družinam iz Zrenjanina in Aleksinca v Srbiji zagotovila pakete s hrano in higienskimi pripomočki. V Aleksincu podpira programa nege na domu in pralnice, ki sta lani vključevala 103 osebe, predvsem starejše. »Pomoč, ki jo dobivamo iz Slovenije, je za nas zelo pomembna, še posebej ob pandemiji. Mnogim smo lahko pomagali,« je dejal Goran Žalac, tajnik Caritas Aleksinac.

Škofijska Karitas Novo mesto v sodelovanju s sestro Vido Gerkman podpira delovanje ambulante in nego onemoglih na domu v Gramshu v Albaniji. Sestre so lani pomagale 800 ljudem. Z nakupom opreme ter obnovo so 15 družinam uredile dostojnejše bivališče. »Vedno nove potrebe; ostareli, bolni, družine brez dohodkov. Ne morejo popraviti stanovanja, kupiti odeje, obleke, hrane, zdravil ... Ne najdem pravih besed zahvale za vso pomoč Karitas iz Slovenije,«  je dejala sestra Vida. 
             

Škofijska Karitas Celje je v Severni Makedoniji s pomočjo dosegla okoli 1.000 oseb. Družinam je zagotovila pakete s šolskimi in drugimi potrebščinami ter podprla nakupe hrane za ljudsko kuhinjo v Skopju za pomoč s toplimi obroki.

Slovenska Karitas je podprla tudi triletni razvojni projekt »Razvoj ženskega podjetništva v kmetijstvu v JV Srbiji«, ki se je začel izvajati v januarju 2020 in ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS. V sklopu projekta se je lani 62 brezposelnih žensk usposobilo o standardnih postopkih predelave sadja in zelenjave in za svoje produkte pridobilo certifikat kakovosti. 150 najranljiveših družin iz občin Ražanj in Aleksinac je prejelo tudi pakete s pomočjo ob COVID-19.

Slovenska Karitas tudi letos vabi k solidarnosti vse ljudi odprtega srca, da NE POZABIMO na revne v JV Evropi in jim s tem prinesemo nekaj upanja. Nadaljujemo z materialno pomočjo in podporo socialnim programom v teh krajih.

Darovalci svoj dar lahko nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic: 00 2518, Namen: Pomoč JV Evropa, Koda namena: CHAR
BIC banke: LJBASI2X. Obrazec za darovanje na http://www.karitas.si/daruj/donacija/. Položnice bodo predvidoma po veliki noči na voljo tudi v tedniku Družina. HVALA za vsak dar iz srca!

Foto: arhiv Karitas

Trgovina IKEA v Ljubljani tudi uradno odprla vrata

Ljubljana, 25.2.2021 - Ob 10. uri je vrata za svoje kupce odprla IKEA Ljubljana, prva trgovina švedske družbe v Sloveniji. Trgovina se nahaja v nakupovalnem središču BTC City v Ljubljani in bo poslovala v skladu s strogimi epidemiološkimi ukrepi, vključno z nadzorom števila kupcev v trgovini in pogostim razkuževanjem prostora. Poleg tega se bodo morali vsi obiskovalci za obisk predhodno registrirati na www.IKEA.si ter trgovino obiskati v izbranem terminu.

Otvoritev so simbolično obeležili z zasaditvijo drevesa s strani Sare Del Fabbro, izvršne direktorice družbe IKEA Jugovzhodna Evropa, Casa Lachaerta, vodje trga IKEA Slovenija, Daga Harteliusa, švedskega ambasadorja za Slovenijo, Zorana Jankovića, župana Ljubljane, in Jožeta Mermala, predsednika upravnega odbora družbe BTC.

VIDEO URADNE OTVORITVE TRGOVINE IKEA V LJUBLJANI.

»Današnja otvoritev trgovine potrjuje zavezanost družbe IKEA Sloveniji in utira pot za nadaljnji poslovni razvoj na našem najnovejšem trgu. Danes, ko se soočamo z izzivi kot nikoli prej, smo navdušeni, da smo lahko pozdravili naše prve kupce v Ljubljani. To, da lahko Slovencem pomagamo uresničiti njihove velike sanje in želje pri življenju doma, je naša največja nagrada in privilegij,« je povedala Sara Del Fabbro, CEO IKEA Jugovzhodna Evropa.

IKEA Ljubljana je ena izmed najbolj centralno lociranih trgovin IKEA na svetu. Razteza se na 31.000 kvadratnih metrih in nudi nabor več kot 9.500 dobro oblikovanih, funkcionalnih in kakovostnih izdelkov, izdelanih na trajnosten način po najnižji možni ceni. Trgovina ima 52 navdihujočih razstavnih prostorov, ki odsevajo naša spoznanja, kako živijo Slovenci in kakšne so njihove glavne potrebe, ko gre za opremljanje doma. Trgovino smo zasnovali na trajnosten način, s sončnimi celicami in zelenjem na strehi, geotermalno črpalko za ogrevanje in sistemom za zbiranje deževnice, s čimer prispevamo k manjši porabi vode.

Danes je zaživela tudi spletna trgovina IKEA na www.IKEA.si, ki bo kupcem iz vse Slovenije omogočila, da dobijo navdih ter naročijo dostavo izdelkov na dom. Poleg tega je švedski trgovec odprl tudi prevzemno točko v Ikona Centru Maribor, kjer bodo kupci lahko prevzeli na spletu izbrane izdelke po nižji dostavni ceni.

Celotna vrednost investicije podjetja IKEA v Sloveniji znaša 90 milijonov evrov. Poleg več kot 500 delovnih mest na področju gradbeništva ustvarjenih tekom gradnje, je IKEA zaposlila skoraj 400 ljudi.

Trgovina bo odprta med ponedeljkom in petkom od 10. do 20. ure ter v soboto od 9. do 20. ure. Restavracija in otroška igralnica Småland v skladu s trenutnimi epidemiološkimi ukrepi ostajata zaprti. 

Foto: Marko Delbello Ocepek

22. festival "Ah te orglice" bo letos zazvenel preko zaslonov #video

Mokronog, februar 2021 - Zadnja sobota v februarju je tradicionalno rezervirana za Mednarodni festival ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE", ki ga zadnji dve desetletji gostijo v Mokronogu. Zaradi epidemije novega koronavirusa pa se 22. izvedba tega uveljavljenega festivala seli na svetovni splet. Glasbeni preplet domačih in tujih glasbenikov bo v soboto, 27. februarja 2021, mogoče spremljati prek telefonskih, računalniških ali televizijskih zaslonov.

Organizatorji festivala so se zavedali, da zaradi epidemije letos ne bo mogoče pripraviti festivalskega dne, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Zato so se odločili, da festival preselijo v virtualni svet, da bi tako ohranili dolgoletno tradicijo in uveljavljenost tega festivala. Z mednarodnim razpisom so zato izvajalce pozvali, naj pošljejo svoje posnetke izbrane skladbe.

S selitvijo na splet je se raznolikost sodelujočih izvajalcev razširila in povečala. Na letošnji festival je prispelo 32 prijav, od tega 17 iz Slovenije in kar 15 iz tujine, kar je rekordno doslej. Tuji izvajalci prihajajo s sosedne Hrvaške, iz Nemčije, s Poljske, iz Rusije in celo iz daljne Kolumbije. Prijavljeni umetniki prinašajo utrip ljudske glasbe iz svojih dežel, pa tudi priredbe popularnih pesmi.

Zadnja sobota v februarju, ki so jo prav lani razglasili za SLOVENSKI DAN ORGLIC / USTNIH HARMONIK, bo tako tudi letos v znamenju tega malega glasbila. Festivalsko dogajanje bo mogoče spremljati na dveh spletnih platformah: YouTube kanalu in Facebook strani JSKD OI Trebnje. Ob 15. uri bodo predvajali popoldansko revijo vseh sodelujočih glasbenikov. Dogajanje pa bodo okronali z večernim gala koncertom, ki ga bodo ob 20. uri, poleg omenjenih spletnih platform, predvajali tudi na televiziji Vaš kanal Novo mesto.

VIDEO RTVSLO - 20. mednarodni festival ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE", arhivski posnetek iz Mokronoga 23.2.2019.

Spored večernega koncerta je, tako kot doslej, pripravila strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stane Peček, Vladimir Hrovat in Tatjana Mihelčič Gregorčič. Glasbeni preplet izbranih prijavljenih izvajalcev bosta zaokrožila dva dolgoletna sodelavca festivala – Miro Božič in Vladimir Hrovat.

Z mednarodnim festivalom ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE" organizatorji želijo orglice/ustne harmonike približati čim širšemu občinstvu in predstaviti tako znane, že uveljavljene, kakor tudi manj znane in neznane izvajalce, dvigniti raven igranja in ne nazadnje utreti pot temu malemu glasbilu v izobraževalni sistem. Festival pripravljajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Trebnje v sodelovanju z JSKD RS in Zvezo kulturnih društev Trebnje, finančno pa so ga podprli Občina Mokronog-Trebelno, Javni sklad RS za kulturne dejavnost, Zveza kulturnih društev Trebnje, SEP d.o.o. in Kmetijska zadruga Trebnje-Krka z.o.o.

Foto: Alenka Stražišar Lamovšek