Na odru ljubljanske Opere premierno Gudonova opera Faust #VIDEO

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v četrtek, 17. marca 2022, ob 19.30 premierno uprizorili opero Faust, delo v petih dejanjih skladatelja Charlesa Gounoda. Pod režijo se podpisuje izkušeni belgijski režiser Frank Van Laecke, ki je v tem gledališču v preteklosti že režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska ter Capuleti in Montegi.

Lirična opera Faust velja za eno najbolj slikovitih in romantičnih del svetovne operne literature. Nazadnje je bila kot koprodukcijska predstava na odru Cankarjevega doma uprizorjena pred skoraj 20 leti. Opera v petih dejanjih, s katero je skladatelj doživel izreden in trajen svetovni uspeh, govori o ljubezenskem odnosu med Faustom in Margareto, za katero je Faust prodal svojo dušo hudiču Mefistu.

Tokrat je umetniški direktor opere Marko Hribernik za režijo izbral mednarodno uveljavljenega belgijskega režiserja Franka Van Laeckeja, ki je na tem odru prvič režiral leta 2013. Vsebino mogočne predstave o doktorju Faustu, ranocelniku, astrologu in alkimistu dvomljivega slovesa, ki je prodal svojo dušo hudiču, da bi si za kratek čas pridobil mladost, režiser opisuje z dvema besedama – hudičeva lepota. »Zgodbe o hudičih največkrat stojijo na tankem ledu, od koder lahko hitro zdrsnejo v karikaturo, kar velja tudi za zgodbo o Faustu,« pravi.

Arhetipska zgodba boja med dobrim in zlom, ki se konča v apoteozi ljubezni, še danes močno vznemirja globine človeškega duha in deluje katarzično. »Osrednja tema opere Faust je ponavadi Faustova želja po mladosti in njegovo iskanje ljubezni. Drugače od tega tradicionalnega razumevanja opere pa naša postavitev v ospredje postavlja Mefista, njegove nagibe in načine delovanja. Mefisto želi osvojiti Margaretino dušo, pri tem pa mu Faust služi le kot sredstvo za dosego cilja, ki je nadvse velikopotezen, saj je Margareta krona čistosti in pobožnosti,« pripoveduje Van Laecke, ki je nadvse navdušen tudi nad glasbeno podobo predstave, ki bo premiero s povsem domačo pevsko zasedbo doživela v četrtek, 17. marca, ob 19.30. V kostumih Yana Taxa bodo nastopili solisti Aljaž Farasin (Faust), Peter Martinčič (Mefisto), Martina Zadro (Margareta), Jože Vidic (Valentin), Nuška Drašček (Siébel), Mirjam Kalin (Marta) in Rok Bavčar (Wagner).

Tudi druga zasedba je v režiserjevi temačni estetiki čustveno močna in dinamična. V petek, 18. marca, ob 19.30 bodo nastopili gostujoči solisti Irakli Murjikneli (Faust), Nebojša Babić (Mefisto), Rossana Potenza (Margareta), Jadranka Juras (Siébel), Barbara Sorč (Marta) ter domača solista Ivan Andres Arnšek (Valentin) in Robert Brezovar (Wagner).

VIDEO 

Orkester bo tokrat prvič vodil mladi dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, ki od leta 2017 deluje kot gostujoči dirigent na Šoli za jazzovsko in sodobno glasbo IMEP v Parizu, kjer je tudi profesor orkestrskega dirigiranja, zborovskega petja in pevske tehnike.

Scenografija je delo Paula Gallisa, oblikovalec svetlobe je Marc Heinz, za koreografijo pa je poleg režiserja poskrbela Ingrid Coppieters.

Premieri bo do 26. marca sledilo še osem ponovitev. Več informacij na https://www.opera.si/sl/program/predstava/opera/faust/?d=1676 

Javni gospodarski zavod Brdo zelo uspešno posloval in odprl vrata turistom

Brdo pri Kranju, 14. marec 2022- Na novinarski konferenci je Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo povedal, da je bilo poslovno leto 2021 za JGZ Brdo prelomno v več pogledih. Leto je zaznamovala prenova Elegans hotela Brdo, izvedba predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, sklenitev sodelovanja s Tomažem Kavčičem, prejemnikom Michelinove zvezdice in nadpovprečno poslovanje še posebej v poletnih mesecih.

Zavod je uspešno izvedel vse dogodke v okviru predsedovanja, najodmevnejša in nadvse uspešna pa je bila izvedba dogodka Vrh Evropske unije-Zahodni Balkan, ki je bil zaradi koronavirusnih omejitev tehnično, organizacijsko in izvedbeno najzahtevnejši dogodek v zgodovini predsedovanja. Prenova Elegans hotela Brdo, ki predstavlja raven visoke kategorije 4 zvezdic superior, je uspela v rekordno kratkem času, na kar so še posebej ponosni. Kulinarično zgodbo piše prejemnik Michelinove zvezdice, Tomaž Kavčič, ki hotel uvršča na najvišjo kulinarično raven. V letu 2022 je bila odmevna gostitev tekmovalk 58. Zlate lisice, med drugim tudi pohvala Mikaele Schiffrin, ki je izrekla izjemne pohvale osebju Elegans hotela Brdo. Pregled rezervacij dogodkov in porok po lokacijah JGZ Brdo kaže na nadpovprečno obetavno poslovno leto.

Pomembno se zdi izpostaviti poslovanje Vile Bled in Vile Tartini, kjer so bili s trženjem butičnih in protokolarnih dogodkov ustvarjeni odlični rezultati. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja leta 2021 vsem izrednim okoliščinam navkljub znaša izjemnih 276.973,43 evrov, leto prej pa je čisti poslovni izid znašal 207.343,60 evrov. Realizacija Programa in plana dela za leto 2021 je bila tako 100-odstotna. Plan in program dela za leto 2022 predvideva 237.900 evrov dobička, saj je zaradi obetavnega poslovnega leta predviden dvig prihodkov. Na dan 1. januarja 2021 je bilo zaposlenih 158 delavcev, v letu 2020 pa povprečno 166 zaposlenih.

Ob koncu leta 2021 so v JGZ Brdo zapisali novo Strategijo razvoja JGZ Brdo za obdobje 2022–2026, ki temelji na strateških ciljih in modelih razvoja ter trženja glede na ciljne segmente gostov in turističnih produktov. Poudarek je na usmeritvi v trajnostno in ekološko delovanje zavoda. Blagovna znamka Brdo na področju kongresne dejavnosti, kulinarike in udobja ostaja simbol za kakovost.

VIDEO - Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo.

V letu 2022 načrtujejo izgradnjo wellnessa v Elegans hotelu Brdo, v začetku aprila pa odprtje t. i. »Vila Tartini loungea«, bara na plaži Vile Tartini. Odnose še nadalje krepijo z Olimpijskim komitejem Slovenije, s katerim so v začetku leta 2022 podpisali pismo o nameri, s Slovenskim poslovnim klubom, Slovensko turistično organizacijo in z Mestno občino Kranj. Prenovljene hotelske in kulinarične stvaritve so med drugim idilično prizorišče tudi za vrhunske športnike, ki v času priprav že vrsto let koristijo kapacitete JGZ Brdo. Cilji zavoda ostajajo vzdrževanje najvišje kakovosti storitev, skrb za odlične izkušnje gostov in obiskovalcev ter zagotavljanje kakovostne ponudbe.

 

Knjižne novosti Cankarjeve založbe

Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem. Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.

V zbirki Najst je izšla knjia Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik. V knjigi so zbrani portreti ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Andraž Rožman (1983) je izkušen reportažni novinar, ki dela na Dnevniku. Zadnja leta ga vse bolj zanima tudi literarno novinarstvo, je avtor reportažnega romana Trije spomini (Goga, 2019). Nika Kovač (1994) je prekaljena aktivistka, direktorica Inštituta 8. marec, publicistka in avtorica več knjig, nazadnje Moja odločitev: pričevanja, pravice in predsodki o splavu (Aristej, 2020). Klara Širovnik (1997) je lani prejela debitantsko novinarsko nagrado Društva novinarjev Slovenije za svoje reportaže za časopis Večer.

Dijana Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo. Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če bi kot ženska molčala. Moje ne pišejo.« 

Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje. Avtor na ozadju družinskega praznovanja v gostilni naslika literarno fresko medsebojnih razmerij v družini in družbi. Slavljenca in osrednjega protagonista, katerega življenjsko zgodbo spremljamo, je v mladosti usodno zaznamovala vključitev v boj proti okupatorjem Slovenije v času druge svetovne vojne. Tone Peršak (1947), kulturni aktivist in občasno politik (poslanec, državni svetnik, župan, minister), je pred vsem drugim pisatelj, pa tudi gledališki režiser in publicist.

Wolf Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije. Roman, ki je prejel številne nagrade, med drugim tudi najpomembnejšo angleško književno nagrado booker, je prevedla Dušanka Zabukovec. Avtorica je v nekem intervjuju na vprašanje, zakaj si je za glavni lik svoje trilogije izbrala Thomasa Cromwella, dejala, da pisatelj ves čas išče neizčrpno temo, o kateri lahko pišeš in pišeš in pišeš. Poleg tega jo je zanimalo, ali je bil Cromwell upravičeno tako osovražen. V romanu nam ga naslika v veliko prijaznejših in bolj priljudnih tonih, kot ga prikazujejo dosedanje biografije in druga zgodovinska dela.

Slovaška pesnica Mila Haugová (1942) je ena najpomembnejših avtoric srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej Pleterski.

Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti branja: »Branje je dejavnost, s katero najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost, s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«

Samuel Lucas – Sebe dajem, koncert za materinski dan na Ruski dači

Tudi Samuel Lucas se je razveselil ponovne priložnosti za nastopanje pred živo publiko. Še posebej, ker bo to prav na materinski dan, v petek, 25. marca, ob 19.00, na Ruski dači. Samuel obljublja: "Na materinski dan bom dal vse od sebe in se popolnoma predal damski publiki na Ruski dači." Skratka ostaja zvest obljubi, ki jo daje v naslovu koncerta.

Čudežni deček igra na kitaro od šestega leta. Glasbene izkušnje si je v mladosti nabiral v tujini, doma pa ga kljub odmevnim nastopom na najbolj uglednih glasbenih prireditvah, verjetno najbolj poznamo po dveh TV šovih. Nastopil je v 3. sezoni Znan obraz ima svoj glas, še pred tem pa v Zvezde plešejo, kjer je bila njegova partnerka svetovna prvakinja v kombinaciji desetih plesov Nadiya Bichkova.

Nastopil je na Emi 1995 in 2009, ko je z rock balado Vse bi zate dal zasedel 3. mesto, leta 2014 pa je tam predstavil pesem Masquerade. Nastopil je tudi na Slovenski popevki, kot Koprčan pa ni manjkal niti na festivalu Melodije morja in sonca, kjer se je leta 2019 predstavil z moderno country-pop skladbo Vse bo OK in prejel največ točk glasovanja radijskih postaj.

Svoj repertoar je Samuel do sedaj zaokrožil z dvema albumoma, prvim leta 2010, s preprostim naslovom Samuel Lucas, drugi, Sebe dajem, pa je izšel 2019.

Foto: arhiv Samuel Lucas