Rdeči križ Slovenije Ukrajincem dostavil 25 tisoč litrov vode in 55 tisoč ton hrane

Ljubljana/Užgorod, 20. april 2022 – Konec preteklega tedna je konvoj šestih tovornjakov v spremstvu Rdečega križa Slovenije dostavil humanitarno pomoč za prebivalce Ukrajine. Pomoč je bila dostavljena v logistični center Rdečega križa Ukrajine v Užgorodu na zahodu Ukrajine, od tod pa je bila še isti dan distribuirana prizadetim prebivalcem v Ukrajini.

Šest tovornjakov je v Ukrajino dostavilo skoraj 25 tisoč litrov vode in 55 ton hrane, ki je vključevala konzerve golaža in tune, testenine, prepečenec, piškote in žitno – sadne ploščice, več kot 29.000 sadnih kašic za otroke ter mlečno formulo za 40.000 obrokov za dojenčke.

Humanitarna pomoč je dostavljena v partnerskem sodelovanju s humanitarno organizacijo CARE Nemčija in bo omogočila več kot 112.000 obrokov za odrasle. 

Pomoč je bila že isti dan odposlana v mesta Harkiv, Sumi, Kijev, Črnovice in ostala mesta na vzhodu Ukrajine. Tam jo bodo prostovoljci in zaposleni Rdečega križa Ukrajine razdelili prizadetemu prebivalstvu, še posebej tistim, ki so morali zapustiti svoje domove in so razseljeni po nastanitvenih centrih in začasnih zatočiščih v Ukrajini.

To je tako že sedmi kamion pomoči, ki ga je RKS namenil Ukrajini. V preteklih tednih je RKS prek gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ukrajino dostavil 20 tisoč litrov vode in sokov.

Foto: Aleš Černivec

Ministrstvo za zunanje zadeve ZPMS in KARITAS 222 rabljenih računalnikov #video

Ljubljana, 19. 4. 2022 - Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je danes predsednici Zveze prijateljev mladine Darji Groznik in generalnemu tajniku Slovenske Karitas Petru Tomažiču simbolno predal računalniško tipkovnico, s čimer bo ministrstvo za zunanje zadeve organizacijama doniralo rabljeno računalniško opremo. "Opremo podarjamo dvema ključnima organizacijama, ki vesta, kdo opremo najbolj potrebuje. Vesel sem, da bo oprema šla v prave roke," je ob predaji poudaril minister dr. Logar.

V času epidemije covida-19 in izobraževanja na daljavo se je povpraševanje po rabljeni računalniški opremi močno povečalo, potrebe ostajajo tudi danes velike. "Pandemija covida-19 je spremenila način dela, ne samo v svetovni diplomaciji, temveč v vseh sektorjih gospodarskega in tudi zasebnega življenja, kjer se je vse skupaj usmerilo v digitalizacijo," je ob predaji dejal minister dr. Logar. Zato smo se na ministrstvu za zunanje zadeve odločili, da opremo, ki je ne potrebujemo več, spet podarimo socialno ogroženim skupinam oziroma organizacijam, ki so v neposrednem stiku z osebami, ki takšno opremo potrebujejo za domačo uporabo. "Iskrena zahvala za vse aktivnosti, ki jih izvajate in jih še boste izvajali v okviru pomoči ukrajinskim beguncem,  družinam in otrokom ukrajinskih staršev. Veseli me, da je v Sloveniji široka podpora," je še dodal minister dr. Logar.

      

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Slovenski Karitas predalo večjo donacijo računalniške opreme, ki je na ministrstvu ne uporabljamo več. Obema organizacijama smo skupaj predali 222 računalnikov Lenovo ThinkCentre s potrebnimi kabli, 250 tipkovnic in 250 računalniških mišk, 50 DVI-DisplayPort adapterjev ter 89 računalniških zaslonov Phillips, Lenovo in IBM. Podarjena računalniška oprema je delujoča in pripravljena za domačo uporabo. Za uporabo na ministrstvu za zunanje zadeve ni več primerna, saj ne omogoča optimalnega delovanja informacijskega sistema, ki ga uporablja ministrstvo. Z donacijo pomoči potrebnim omogočimo delo z računalnikom in dostop do interneta, kar je v današnjem digitaliziranem svetu zelo pomembno. S podarjanjem uporabne, a rabljene računalniške opreme, se hkrati izognemo e-odpadkom, ki bi drugače nastali z izločanjem večje količine starejše računalniške opreme. Novembra 2020 smo že donirali rabljeno računalniško opremo Društvu za trajnostni razvoj Duh časa

VIDEO

Usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših

Ljubljana, 12. 4. 2022 – Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS izvedla usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših. Dogodka se je udeležilo 46 udeležencev iz vse Slovenije.

Uvodni nagovor je imela Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Spoznavni, akcijski in skupnostni cilji v izobraževanju starejših je bila  tema predavanja prof. dr. Ane Krajnc, predsednice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. O dejavnikih, ki vplivajo na kakovost v izobraževanju starejših, je spregovorila dr. Tanja Možina z Andragoškega centra Slovenije in v svoj prispevek vključevala tudi izkušnje udeležencev usposabljanja. Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks je v svojem prispevku poudarila, da je za uresničevanje skupnih ciljev potrebno medsebojno sodelovanje in enakomerna porazdelitev vlog v organizaciji.

Otto Gerdina iz Zavoda za aplikativne študije OPRO je predstavil razliko med sočutnim in sovražnim starizmom ter njunim vplivom na medgeneracijske odnose. Petra Bališ (SUTŽO) je izpostavila pomen uporabe digitalnih orodij za učinkovito komunikacijo in povezovanje univerz za tretje življenjsko obdobje z lokalno skupnostjo. Alenka Gabriela Ščuka (SUTŽO) je udeležencem usposabljanja predstavila rezultate raziskave o izobraževanju starejših na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje med epidemijo.

Dogodek je bil namenjen širjenju zavedanja o pomenu izobraževanja starejših na osebni in družbeni ravni, medsebojnemu povezovanju članic mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje ter pridobivanju novih spoznanj v izobraževanju starejših, predvsem za dvig kakovosti izobraževanja in boljši umeščenosti univerz za tretje življenjsko obdobje v lokalno skupnost.

Kliknite na črko F in odprla se vam bo foto galerija.

V Brežicah potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Brežice, 9.4.2022 - Letošnji glavni zbor je bil organiziran v občini Brežice. To pa zato, ker so v letu 2021 v sodelovanju med območnim združenjem Brežice in Občino Brežice odkrili monumentalni pomnik osamosvojitveni vojni 91. Slavnostni govornik je bil tokrat domačim Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki je poudaril pomembno vlogo teritorialne obrambe v vsej njeni zgodovini delovanja.

Igor Zorčič je veteranom vojne za Slovenijo dejal, da so ravno oni najzaslužnejši za samostojno državo. "Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto pozneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi v zgodovinskih učbenikih."

Predsednik ZVVS Ladislav Lipič pa je v uvodu vse navzoče pozdravil in med drugim dejal: "V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo si prizadevamo za dopolnitev Zakona o vojnih veteranih, s katerim bi status veterana dobili še nekateri posamezniki, dejavni v osamosvojitveni vojni, to so kurirji, ki so raznašali vpoklice, to so nekatere skupine, ki so postavljale barikade, pripadniki civilne zaščite in gasilci."

Sledil je pozdrav župana Brežic Ivana Molana ter predsednika OZVVS Brežice Darka Udoviča. Viktor Pšeničnik, nekdanji član 25. OŠTO Brežice in član projektne skupine za izgradnjo  je  predstavil proces izgradnje pomnika od njegove idejne zasnove do končne realizacije.

Podelili so tudi priznanja in zahvale posameznikom, ki so svojim delom v preteklosti bistveno prispevali k prepoznavnosti veteranske organizacije.

Posebno zahvalno plaketo je prejel tudi župan občine Brežice Ivan Molan za njegov res velik prispevek k postavitvi že omenjenega pomnika osamosvojitveni vojni 91. Vsekakor je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je občina zagotovila vsa potrebna finančna sredstva, kar je bil kar velik zalogaj.

V delovnem delu srečanja so se seznanili z vsemi poročili in jih tudi soglasno potrdili. Sprejeli pa so tudi sklep, da se OZVVS Kanal izključi iz Zveze veteranov, ker vodstvo OZVVS Kanal ni izvršilo sklepa glavnega zbora ZVVS, ki jim je naložilo, da morajo v 30 dneh po sprejetju sklepa sklicati letni zbor društva v skladu z veljavnim statutom društva.

Pred tem je namreč častno razsodišče ZVVS odločilo, da njihov letni zbor ni potekal v skladu s statutom, da ni bila zagotovljena sklepčnost pri odločanju in zahtevalo odpravo nepravilnosti. Delegati glavnega zbora leta 2021 so potrdili prej navedene sklepa častnega razsodišča. Na ZVVS upajo, da se v prihodnje ne bo več potrebno ukvarjati s takšnimi zapleti in sprejemati tako drastične odločitve, kot je izključitev društva iz ZVVS.

Za kulturni del programa je poskrbel mešani pevski zbor Viva, ki je tudi otrok osamosvojitve, saj letos obeležuje 30 let svojega delovanja.

Foto: Janez Platiše

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na letnem zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, 9. april 2022, Mladinski center Brežice

Spoštovani predsednik Združenja veteranov za Slovenijo, gospod Ladislav Lipič,

generalni sekretar Združenja, gospod Mitja Jankovič,

spoštovani župan, gospod Ivan Molan,

spoštovani člani Združenja veteranov za Slovenijo,

domoljubi,

31 let živimo v samostojni, suvereni in neodvisni državi, v svobodni Sloveniji, ki pripada vsem njenim državljankam in državljanom. Pot do lastne države je bila dolga in tvegana, svoboda nam ni bila podarjena. Neodvisnost Republike Slovenije leta 1991 je bila izpolnitev naših sanj in želja - zanjo smo se odločili in si jo tudi izbojevali!

In med najbolj zaslužnimi za to zgodovinsko dejanje ste bili ravno vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo! Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto kasneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi  v zgodovinskih učbenikih.

V mojih očeh in, verjamem, tudi v očeh večine ozaveščenih državljanov, ste takratni pripadniki in poveljniki občinskih štabov slovenske Teritorialne obrambe pravi junaki slovenske države, saj ste bili za svojo domovino pripravljeni žrtvovati največ – svoja življenja.

A boj za osamosvojitev ne bi bil uspešen, če ne bi bilo pred njim vrste let oziroma desetletij nastajanja teritorialne obrambe, ki je slovenskim fantom,  skozi poveljevanje v slovenščini ter skozi organiziranje na teritoriju novo nastajajoče države in skozi politično ozaveščanje polagoma vtkala zavest slovenskega vojaka.

Boj za osamosvojitev tudi ne bi bil uspešen, če se 17. maja 1990 Teritorialna obramba oziroma 16 njenih občinskih štabov ne bi uprlo poskusom razorožitve TO s strani centralnih, jugoslovanskih oblasti, in, kljub uradnemu pozivu JLA, orožja niso oddali v njihova skladišča, temveč jih skrili na varno: po občinskih skladiščih, podjetjih, celo v lastnih domovih.

Iz poziva JLA - najprej po pregledu skladiščnih objektov in skladiščenih sredstev ter nato po oddaji orožja, – so oziroma ste pronicljivi opazovalci namreč že prepoznali poskuse razorožitve republik, kot se je zgodilo v preostalih republikah nekdanje skupne države, z izjemo Srbije in Črne gore.

Če bi Teritorialna obramba tedaj »popustila«, bi prav gotovo naša osamosvojitvena vojna tekla drugače, saj bi se težko postavili proti JLA, ki so jo tedaj mnogi šteli za eno najbolje oboroženih in najštevilčnejših armad v Evropi in na svetu.

17. maj je torej vaš dan, dan Združenja veteranov za Slovenijo, ko se spominjamo leta 1990 kot »dneva zavrnitve« ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe. S pogumnim »ne« je najprej 16 občinskih štabov in nato še 19 štabov usodo Slovenije dobesedno vzelo v svoje roke, saj orožja niso predali oziroma so ga naknadno tajno izvzemali iz skladišč JLA.

Po sprejemu ustavnih amandmajev, s katerimi je tedanja Skupščina RS septembra 1990 služenje vojaškega roka in poveljevanje slovenske Teritorialne obrambe prenesla v izključno pristojnost tedanjega republiškega vodstva, pa so bili postavljeni tudi formalnopravni pogoji za samozaščito našega naroda in našega ozemlja s Teritorialno obrambo.

Le tako smo lahko Slovenci v ključnih trenutkih zares stopili v bran svoji deželi, na kateri smo živeli in se razvijali že stoletja. Na tej materialno-tehnični in pravni osnovi je bila organizirana sila za zaščito slovenske samoodločbe.

In ko so prišli odločilni trenutki osamosvojitvene vojne, ste prav vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, stopili v bran samostojnosti Slovenije. Pripadniki TO ste izvajali drzne ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom, napadali ste tanke, stražnice in vojašnice. Gradili ste blokade in uspešno zaustavljali sovražnika. Osvobodili ste zavzete mejne prehode, centre zvez in oddajnike. Ubranili ste naše kraje in mesta, obvarovali bolnišnice in ključno infrastrukturo ter – najbolj pomembno – preprečili tisto, čemur smo bili priča kasneje na Balkanu in danes v Ukrajini.

A ob vsej moči in zanosu ob zmagovitih akcijah ste uspeli ohraniti častivreden občutek pravičnosti in odnosa do sočloveka – tudi do zajetih vojakov agresorske JLA, ki ste jih posedli na vlake in ladje, s katerimi so demoralizirani zapuščali novo državo, samostojno Slovenijo.

V srcu Slovenije pa vendarle tiči 12 bolečih trnov, 12 izgubljenih življenj vaših kolegov, teritorialcev, ki so svoja življenja dali za  našo prihodnost, za svobodno, demokratično Republiko Slovenijo. Med njimi kot prvi ravno moj someščan, Brežičan, Jernej Molan.

Vsi, ki ste danes tukaj z nami, ste v osamosvojitveni vojni ogromno tvegali, izgubili ste sodelavce, prijatelje, nenazadnje, svoje zdravje. Zato mi dovolite, da vam kot predsednik Državnega zbora in v svojem osebnem imenu na tem mestu izrečem globoko hvaležnost in spoštovanje.

Ob izjemnem ponosu na naše skupne dosežke se tri desetletja kasneje v naši Sloveniji, ki se lahko pohvali s čudovitim naravnim bogastvom, prijaznimi in delovnimi ljudmi, ter je enakopravna, razvijajoča se članica demokratične skupnosti evropskih narodov, srečujemo z vprašanji in izzivi, za katere smo verjeli in upali, da so stvar preteklosti.

V minulih letih smo videli, kako krhke so vrednote v primežu gospodarske krize, pandemije in danes vojne na pragu Evropske unije. In videli smo, kako krhke so te vrednote v primežu politike, ki pred  demokracijo, svobodo in človekove pravice postavi svoje strankarske cilje. Priča smo bili temu, da se v senci sprejemanja ukrepov za obvladovanje epidemije podreja tako medije, tožilstvo, razgrajuje policijo, ki se bolj kot s kriminalom belih ovratnikov, ukvarja s tviti posameznikov, ki naj bi užalili generalnega direktorja policije,…

Dodatni pogon so dobili poskusi revizije zgodovine, z izločanjem nekaterih veteranskih združenj z državne slovesnosti ob 30. obletnici osamosvojitve, citiranjem kolaborantskih pesnikov na proslavi dneva upora proti okupatorju, s polaganjem venca kolaborantom in tako naprej.

Vedno znova se pojavljajo zlonamerne interpretacije vloge Teritorialne obrambe, njene razorožitve, kontinuitete, seveda politično sfabricirane in usmerjene proti nekaterim tedaj vidnim članom TO in političnim nasprotnikom. A lažne trditve prizadenejo tako zaslužne posameznike kot škodijo tudi ugledu celotne TO.

Zato si prizadevajmo, da bi presegli umetno ustvarjene razlike. Ukvarjajmo se s prihodnostjo, da se ne bo prihodnost z nami. Identificirajmo svoje cilje in jim sledimo, tako kot smo sledili osamosvojitvenemu. Slovenija ima danes še večji razvojni potencial, kot ga je imela leta 1991. In tudi danes za prihodnje rodove nosi upanje, kot ga je nosila pred dobrimi 30 leti.

Danes, pred volitvami sem prepričan, da vsi med vami vedo česa ali koga si ne želite; a to, čeprav se ponuja kot hiter in priročen odgovor, ni dovolj. Vedeti moramo, česa si želimo in kako bomo svoje cilje izpolnili: koliko bomo socialni, koliko bomo namenili vojski, kako bomo skrajšali čakalne dobe v zdravstvu, koliko in od kod bomo namenili dolgotrajni oskrbi. In če želimo več, se vprašajmo, kako bomo plačali oziroma napolnili proračun: z višjimi davki ali s konkurenčnim gospodarskim okoljem in nižjimi davki. Vprašati se bomo morali, kako bomo urejali migracije, ki jih bo po nekaterih napovedih zaradi vojne v Ukrajini tudi iz Afrike še več, ker je 50-odstotno odvisna od ukrajinskega in ruskega žita. In ne nazadnje tudi, ker ste tukaj veterani: koliko denarja bomo namenjali vojski?

Prepričan sem, da Slovenska vojska s ponosom nadaljuje s poslanstvom zaščite slovenskega naroda in ozemlja, kot članica NATA pa prispeva tudi k mednarodni varnosti in miru. Zato je v zaostrenih varnostnih razmerah skrb za kadrovsko, strokovno in materialno izpopolnjen sestav Slovenske vojske izjemnega pomena.

Ob malo prej izrečenih kritikah, sem prepričan, da je bil na tem področju v zadnjem obdobju narejen napredek in tudi, da se ob dogajanju v Ukrajini tudi državljani vse bolj zavedajo, da Slovenija potrebuje sodobno opremljeno vojsko.

To vse so vprašanja, na katera bi v tem predvolilnem času državljani morali dobiti odgovore. Pa jih še nismo. Namreč že majhne razlike v odgovorih na ta vprašanja, lahko povzročijo veliko politično nestabilnost. Zato, če parafraziram besede nekdanjega predsednika: 24.4. so dovoljene sanje, potem je pa nov dan.

Spoštovani,

bodimo ponosni, zvedavi in odločni. Gojimo nacionalni in državni ponos. Prav tako ponos do svojih nacionalnih simbolov; naša trobojnica je predvčerajšnjem praznovala svoj 174. rojstni dan. Pred toliko leti je prvič zavihrala na Wolfovi ulici v Ljubljani, zato si ne smemo dovoliti, da jo kdo omalovažuje in zahteva njeno odstranitev, tudi če je podobna zastavi kakšne druge države.

Naj se vam še enkrat zahvalim za vaš prispevek k samostojni Sloveniji!

Želim vam uspešen letni zbor in uspešno delo še naprej!