V Gradu Tivoli bodo odprli razstavo sodobne slovenske grafične ustvarjalnosti Odtisi in vtisi 2

Ljubljana, 30. 6. 2022 - Mednarodni grafični likovni center (MGLC) v gradu Tivoli bo 5. julija odprl razstavo Odtisi in vtisi 2 izbranih del sodobne slovenske grafične ustvarjalnosti, ki bo odprta do 2. oktobra 2022. Razstavljeno bo 43 del slovenskih umetnic in umetnikov. Pripravila sta jo kustosa Mednarodnega grafičnega likovnega centra Breda Škrjanec in Božidar Zrinski. Razstavo Odtisi in vtisi 2, ki bo časovno sovpadla tudi s festivalom Poletje v Tivoliju, bo spremljal bogat spremljevalni program.

Mednarodni grafični likovni center je februarja letos objavil javni poziv za sodelovanje na razstavi. Prispelo je približno 500 izvirnih del 113 slovenskih umetnic in umetnikov. Dela je nato za razstavo je izbrala strokovna mednarodna žirija, v kateri so bili izredni profesor na Akademiji za umetnost in kulturo v Osijeku, na oddelku za vizualne in medijske umetnosti, smer grafika Mario Čaušić, docent na Fakulteti pedagoških ved v Jagodini Univerze v Kragujevcu Miloš Đorđević in vodja oddelka v Muzeju moderne umetnosti v češkem Olomucu Barbora Kundračikova.

Za razstavo so bila izbrana dela naslednjih umetnikov: Žiga Artnak (SVS), Lela B. Njatin, Katja Bednařik Sudec, Domen Dimovski, Živa Drvarič, Mina Fina, Matic Flajs (SVS), Matjaž Geder, Marjan Gumilar, Svetlana Jakimovska-Rodić, Lea Jazbec, Alja Košar, Dalea Kovačec, Nina Koželj, Marjan Kravos, David Kucler, Katarina Marov, Rene Maurin in Gal Šnajder, Tina Mohorović, Meta Mramor, Petja Novak, Mia Paller in Monika Plemen, Metka Pepelnak, Eva Petrič, Oliver Pilić, Arjan Pregl in Simona Semenič, Pri Zlatem stegnu / Katja in Nataša Skušek, Marija Mojca Pungerčar, Lina Rica, Teo Spiller, Mitja Stanek, Breda Sturm, Marko Šajn, Brane Širca, Vlado Škrk, Eva Šuster Orglež, Franc Vecchiet, Sonja Vulpes, Primož Zorko, Leon Zuodar, Klavdija Zupanc, Ulla Žibert, Eva Žula.

Člani žirije so v skupni zapisali: Bogastvo raznolikosti in To je moja soba sta le dva od naslovov, ki smo ju v žiriji ob sodelovanju kustosov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani uvrščali prav v vrh možnih naslovov za razstavo ob zaključku našega mandata. A dejstvo je, da je zadnje desetletje slovenske grafike pravzaprav nemogoče opisati drugače. Razpon postopkov, tehnik in umetniških strategij, tematik in načinov interpretacije, ki smo mu bili priča, je »resnično osupljiv«. Z istimi besedami lahko opišemo tudi širše delovanje MGLC ter pohvalimo profesionalizem sodelujoče ekipe. Kot katera koli druga žirija pa tudi mi obžalujemo pomanjkanje časa, ki spremlja tovrstne izbore, saj bi se želeli temeljiteje posvetiti samemu izboru, diskusiji o konceptu in načinom, kako ga preliti v končno formo razstave. Biti v navzočnosti DOBRE umetnosti je osvobajajoča izkušnja. Ampak takšna je narava dela katere koli »neodvisne mednarodne strokovne komisije« – ko postanejo stvari resnično zanimive, običajno ni prisotna.

Svet umetnosti je resda majhen, a nedvomno nazorno odseva stanje v tako imenovanem velikem svetu. In v prav ta odsev želimo postaviti delo slovenskih umetnikov in grafikov. Tako kot je grafična umetnost zgolj delček umetniškega sveta, umetnosti kot take – a je lahko v ključnem trenutku odraz tistega najboljšega v njej –, tako je tudi umetnost le ena izmed praks, s katerimi človeštvo kultivira svojo zavest in domišljijo, a je obenem tudi najdragocenejša. Umetnost namreč ni naše najboljše orodje zato, ker bi nas osvobajala vsakodnevne realnosti ali nas razbremenjevala pritiska družbenih in političnih konotacij, ampak ker nas, nasprotno, varno ponese naravnost v sredo tega sveta in nam obenem ponudi možnost, da na svoje bivanje pogledamo od daleč, neobremenjeno, iz pozicije, ki je v svojem bistvu »neodvisno mednarodno strokovna«. In prav o tem priča bogat in raznovrsten izbor slovenske grafične produkcije. To enoglasno polifonijo, sposobnost razprave in visoko stopnjo strokovne argumentacije in umetniške izmenjave, ki zaznamujejo dolgoletna prizadevanja MGLC, je treba negovati in nadgrajevati. Člani žirije, ki smo navsezadnje zgolj ljudje, bomo s seboj odnesli prav izkušnjo tovrstnega sodelovanja. Na srečo smo v tem primeru vključeni tudi v njegovo implementacijo.

Foto: Janez Platiše

Koliko letnega dodatka bodo prejeli upokojenci?

Ljubljana. 29. 6. 2022 - Večina upokojencev bo do konca tega meseca prejela letni dodatek. Najvišji bo znašal 450 evrov. Prejeli ga bodo tisti, ki prejemajo pokojnine, nižje od 570 evrov. Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je ob tem opozoril upokojence, naj javijo višino pokojnine, ki jo prejemajo iz tujine. To lahko storijo prek običajne pošte, še bolje pa je, če uporabijo spletni obrazec.

Večina upokojencev bo letni dodatek prejela z junijskimi pokojninami, ki bodo nakazane v četrtek, 30. junija. Najvišji dodatek bodo prejeli upokojenci, ki prejemajo do 570 evrov pokojnine. V znesek pokojnine za obračun letnega dodatka upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine, izhaja iz spletne strani ZPIZ-a poroča N1.

Višina pokojnine (v evrih)	Znesek oz. regres za upokojence 2022 (v evrih)
do 570,00	450
od 570,01 do 680,00	310
od 680,01 do 805,00	250
od 805,01 do 970,00	200
od 970,01	140

Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Ob invalidskih nadomestilih v vrednosti do 805 evrov bodo prejemniki dobili 250 evrov dodatka. Tisti, ki prejemajo nadomestila v vrednosti od 805,01 do 970 evrov, bodo prejeli 200 evrov dodatka. Pri nadomestilih, višjih od 970 evrov, pa bo izplačan dodatek – 140 evrov. 

 

Ah, ta leta – Gremo v hribe, Bojan Pollak #video

V petek 1. julija 2022 ob 17.20 uri bo na 1. programu TV Slovenija na sporedu oddaja za starejše AH, TA LETA GREMO V HRIBE. Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore.

Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati.

VIDEO
 

Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.

AH, TA LETA – GREMO V HRIBE, BOJAN POLLAK
v petek, 1. JULIJA ob 17.20  na 1. programu TV Slovenija

Teden muzikala v Križankah

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica West Side Story je na premieri, 27. junija, navdušila polne Križanke. Koreograf Mykal Rand je s svojo interpretacijo na oder 70. Ljubljana Festivala postavil svežino, zanos množične zasedbe ob izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je med gledalce ponesel newyorški utrip. Med 28. junijem in 1. julijem bodo v Poletnem gledališču Križank na sporedu še štiri ponovitve.

Postavitev muzikala West Side Story ali Zgodba z zahodne strani, ki jo je zasnoval in pri-pravil Mykal Rand, je premiero doživela na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu, sle-dijo pa še štiri ponovitve. West Side Story iz leta 1957 je ena največjih glasbenih uspe-šnic 20. stoletja s kar 732 ponovitvami, čemur je sledila turneja po vseh večjih mestih ZDA z 249 ponovitvami. Po izjemno uspešni produkciji v ZDA je bila Zgodba z zahodne strani nadvse priljubljena tudi v britanski različici na londonskem West Endu z več kot 1000 ponovitvami. Izvirna postavitev je na Broadwayu doživela še tri različice v letih 1980, 2009 in 2020. Najuspešnejša je bila različica iz leta 2009 s 748 ponovitvami in več kot milijon prodanimi vstopnicami, medtem ko je produkcijo iz leta 2020 predčasno prekinila epidemija covida-19 po zgolj 24 predstavah.

Glasbo za muzikal je napisal dirigent, skladatelj in pianist Leonard Bernstein, ena najve-čjih glasbenih osebnosti 20. stoletja, orkestracijo po navodilih skladatelja pa sta prispe-vala skladatelja Sid Ramin in Irwin Kostal. Po izjemnem uspehu je Leonard Bernstein pripravil orkestrsko suito iz devetih stavkov, ki zajemajo nekatere največje uspešnice iz muzikala, suito pa je prvič izvedel orkester New York Philharmonic leta 1961 v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Leta 1984 je Bernstein tudi dirigiral studijsko snemanje mu-zikala. Leta 1986 je prejel nagrado Grammy za najboljši glasbeni gledališki album.

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica je doživela tudi dve filmski adaptaciji. Adaptacija iz leta 1961 je prejela pohvale kritikov in javnosti ter postala drugi najdonosnejši film leta v Združenih državah, ki je povrhu prejel deset oskarjev v svojih enajstih nominiranih kategorijah, vključno z najboljšim filmom, Rita Moreno kot Anita pa je bila prva latinskoameriška igralka, ki je osvojila ugledno nagrado. Album z zvočnimi posnetki je prejel nagrado Grammy, poleg tega je bil rekordnih 54 tednov uvrščen na prvo mesto Billboardove lestvice. Filmska adaptacija iz leta 2021, ki jo je napisal Tony Kushner, v režiji Stevena Spielberga in koreografiji Justina Pecka, pa temelji bolj na Broadwayskem muzikalu kot na filmu iz leta 1961.

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Več informacij na ljubljanafestival.si