Evropska sredstva za aktivno staranje in potrebe starejših ljudi

Ljubljana, 16. 10. 2023 - Ministrstvo za kohezijo in razvoj je v ljubljanski Cukrarni pripravilo zanimiv posvet na temo Evropske kohezijske politike, ki ostaja glavna naložbena politika Evropske unije. S pomočjo te politike smo v naši državi uresničili že številne projekte, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države.

Evropska unija in njene države članice, tudi Slovenija, so sprejele številne politike in programe, ki neposredno vplivajo na starejše ali pa jih na različne načine podpirajo. Evropska unija namreč preko evropske kohezijske politike in drugih mehanizmov nudi podporo in finančne vire za reševanje razvojnih razlik ter izvajanje številnih ukrepov na področju socialne politike, vključevanja, vseživljenjskega izobraževanja, zagotavljanja dostopnosti, mobilnosti in predvsem izboljšanja kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev v Republiki Sloveniji.

Udeležence dogodka, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je v uvodu pozdravil minister dr. Aleksander Jevšek, ki je poudaril je, da ministrstvo ne sofinancira le kolesarskih poti, vodovodov in kanalizacij, temveč tudi programe, ki so blizu ljudem ter izrazil zadovoljstvo, da bodo za to namenili sredstva tudi v finančni perspektivi 2021-2027. Sledila je predstavitev evropske kohezijske politike in nekaterih projektov, ki so prinesli koristi starejšim prebivalcem v naši državi. V okviru dogodka so različne organizacije predstavile tudi zanimive projekte za starejše, ki so bili financirani s pomočjo evropskih sredstev.

Osrednji del dogodka je bil namenjen razpravi z naslovom Reševanje potreb starejših v okviru evropske kohezijske politike, ki jo je vodil državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc, ki je kot iztočnico v pogovoru omenil, da gre za pomembna evropska sredstva ki najdejo pravi namen na podlagi širokega odprtega dialoga s ključnimi akterji. V štartni ravnini do danes je bilo črpanih že 60 mio. evrov, v naslednjih mesecih pa se bo ta številka še podvojila.

Katere projekte torej vidijo kot prodorne, vsebinske in zanimive. Vsekakor so to projekti s t.i. »mehko vsebino.« Vlaganje v socialno sfero prilagojeno potrebam starejših. Razpravljavci so uvodoma, vsak iz svojega zornega kota, predstavili svoj vidik črpanja kohezijskega denarja, ki je na voljo nevladnikom.

Podpredsednik ZDUS Stanko Kranvogel je izpostavil projekta ki v ZDUS že potekata. Porojekt E- Oskrbe in program Starejši za starejše, pozornost pa bi znal pritegniti tudi projekt »Prostofer« saj je izrazito usmerjen v trajnejšo mobilnost starejših v smislku Zakona o strategiji dolgožive družbe.

Predsednica SUS Francka Četković je izpostavila problem dvigal v večstanovanjskih zgradbah in starejših stanovalcev, saj tudi dvigala prispevajo k trajnejši mobilnosti, vendar je mag. Koprivc dejal, da zaradi zapletene lastniške strukture v takih zgradbah tovrstna investiranja niso mogoča, vendar takoj dodal, da bo predlog posredoval v reševanje, saj si vsekakor zasluži pozornost.

Barbara Žgajnar, direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor je dejala, ko je orisala projekt Pro-akt, za katerega so prejeli kohezijska sredstva, da je zadovoljna da lahko spregovori o projektu, ki pije vodo. »V želji narediti nekaj več na področju varnosti in zdravja pri delu smo oblikovali interni projekt PRO-AKT Zdravje na dlani, katerega cilj je z inovativnimi vsebinami aktivno pristopiti k izboljšanju varnosti in zdravja na delovnem mestu in izboljšanju splošnega počutja in zdravja zaposlenih.« Ko je delavec zadovoljen, so zadovoljni tudi uporabniki storitev. Želim si, da bi bilo več evropskih sredstev namenjenih storitvam...«

Predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj je dejal, da skupnost združuje preko 100 izvajalcev na področju socialnega varstva in da skupnost pokriva celoten spekter potreb uporabnikov. Država se je usmerila v izboljšanje pogojev v DSO-jih in aktivno poteka 22 projektov, v perspektivi pa načrtujemo tudi gradnje manjših enot,« je dejal Hoblaj in pohvalil prizadevanja in skrb glede notranje in zunanje institucionalizacije, kader pa seveda ostaja največja težava...

»To je nov izziv, kako motivirati še zaposlene, da ostanejo še naprej v delovnem razmerju v DSO-jih, ki mu bomo morali posvetiti še posebno pozornost,« pa je dodal moderator, državni sekretar na MRK, mag. Marko Koprivc. Sledila je še dobrih deset minut trajajoča razprava z obiskovalci, ki so si v galeriji Cukrarna lahko nato ogledali še predstavitve tistih projektov, ki potekajo, predvsem projekta Hiša dobre volje iz Ajdovščine.

Foto: ZDUS, MKR 

V Dolenji Nemški vasi predali namenu temeljito prenovljeno podružnično šolo

Trebnje, 14. 10.  2023 – Pozno popoldne so na podružnični šoli v Dolenji Nemški vasi, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Trebnje, po obsežni prenovi in dozidavi predali namenu sodobne in po najnovejših standardih opremljene učilnice.

Gradnja nekaj manj kot 5,2 milijona evrov vredne pridobitve se je začela v začetku leta 2022, resorno ministrstvo je prispevalo 1,4 milijona evrov. V podružnični šoli imajo danes 15 učilnic (prej pet), novo kuhinjo in jedilnico, knjižnico in multimedijsko učilnico. Več kot sto otrok v petih oddelkih podružnice in skoraj 200 učencev iz skupaj osmih oddelkov prvega in drugega razreda matične osnovne šole v Trebnjem je prvič prestopilo prag nove šole 1. septembra.

»Gre za največji projekt Občine Trebnje v zadnjem desetletju in velik korak za rešitev prostorske stiske  v matični osnovni šoli v Trebnjem. V Dolenji Nemški vasi smo zagotovili optimalne prostorske in organizacijske pogoje za izvajanje pouka. Nova pridobitev zato predstavlja tudi pomemben dvig kakovosti izobraževalnega okolja. Z razširitvijo prostorskih kapacitet se je spremenila tudi organizacijska oblika izvedbe vzgojno-izobraževalnega dela in že po enem mesecu in pol se kažejo pozitivni učinki in zadovoljstvo učencev, zaposlenih in staršev,« je povedala županja Občine Trebnje Mateja Povhe.

Za petkovo odprtje so osnovnošolci skupaj s prijatelji, ki obiskujejo Glasbeno šolo Trebnje, pripravili poseben kulturni program. Preden so se obiskovalci srečali s poukom v šoli nekoč in danes sta zbrane poleg županje Mateje Povhe nagovorila tudi v. d. ravnateljice Ana Kastigar in v. d. direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, sicer nekdanji ravnatelj OŠ Trebnje, Rado Kostrevc. Vsi trije so skupaj prerezali tudi trak pred novim glavnim vhodom v šolo.

V Osnovni šoli Trebnje in njenih treh podružnicah – poleg Dolenje Nemške vasi še Dobrnič in Šentlovrenc - sicer v novem šolskem letu pouk obiskuje več kot 1200 učencev, v Osnovni šoli Veliki Gaber pa imajo leto 250 otrok.

Foto: Lapego

Nova ministrica za zdravje je dr. Valentina Prevolnik Rupel

Državni zbor je na današnji izredni seji potrdil imenovanje dr. Valentine Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. Prevolnik Rupel bo posle prevzela od predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je po odstopu Danijela Bešiča Loredana z mesta ministra za zdravje začasno vodil zdravstveni resor.

V predstavitvi svoje vizije zdravstva je Prevolnik Rupel izpostavila, da si bo prizadevala za dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo v javnem zdravstvenem sistemu ter zagotovitev stabilnega financiranja z določitvijo ustrezne košarice pravic. Njene prioritete bodo tudi urejanje čakalnih dob ter reševanje izzivov oseb brez opredeljenega osebnega zdravnika.

Zaveda se, da je dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe temeljna pravica vsakega državljana. Poudarila pa je, da do takega sistema, kjer so zdravstvene storitve dostopne vsakemu prebivalcu, ne glede na njegov geografski ali socialni položaj, ne bomo prišli brez sodelovanja vseh deležnikov. Za doseganje sprememb in izboljšav bo zato ključen vsestranski konstruktivni dialog.

Po imenovanju se je poslankam in poslancem zahvalila za izkazano zaupanje in podporo ter dejala: »To funkcijo prevzemam z veliko mero odgovornosti in zavedanjem, kako pomembna naloga je pred mano. Obljubljam, da bom z znanjem in srčnostjo pripravljala in predlagala rešitve, ki bodo vodile do dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema. Verjamem, da mi boste na tej poti pomagali tudi vi.«

Primopredajo poslov med dr. Robertom Golobom, ki je začasno opravljal funkcijo ministra za zdravje, in novo ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel bo na Ministrstvu za zdravje v ponedeljek, 16. oktobra 2023, ob 9.30.

V Zdravstvenem domu Trebnje odprli prenovljene prostore laboratorija

Trebnje, 13.10.2023 - Zdravstveni dom Trebnje ima odslej sodoben laboratorij. Prenova laboratorijskih prostorov ter nakup sodobne opreme in naprav sta del širše naložbe v posodobitev zdravstvenega doma, ki je vredna dobrega pol milijona evrov. Zavod je sredstva za posodobitev zagotovil sam. Pri uradnem odprtju so sodelovali direktorica ZD Trebnje Karmen Lukše, strokovni vodja zavoda dr. Zdenko Šalda in vodja laboratorija Darinka Oštir Mevželj.

Obiskovalci, prvi med njimi so bili predstavniki občin ustanoviteljic, so si ob priložnosti lahko pobliže ogledali laboratorij in sodobne naprave. Laboratorij ZD Trebnje, ki zaposluje osem ljudi, opravi 358 tisoč preiskav na leto, vsak dan pa v povprečju sprejme 160 ljudi.

Začetki delovanja laboratorija v Trebnjem segajo v leto 1964. Od takrat so pristojni izvedli pet prenov prostorov laboratorija. Najnovejšo so začeli načrtovati v letu 2020, v projekt so vključili več enot zavoda. Ob prenovi so, ob nemotenem zagotavljanju vseh storitev v času del, morali opraviti zahtevne selitve na začasno lokacijo. Poleg infrastrukturne urejenosti prostorov je za selitev analitičnega dela (IP povezave, prenos izvidov) skrbelo osem ekip.

Prenova laboratorijskih prostorov je del širše naložbe v posodobitev zdravstvenega doma, vredne nekaj več kot 500 tisoč evrov. Sredstva za prenovo je zavod zagotovil sam. 

Direktorica ZD Trebnje Karmen Lukše: »Sedaj imamo moderne, svetle in funkcionalne prostore s tremi odvzemnimi mesti in sodobno opremo. Vstop v laboratorijske prostore je brezstičen in nadzorovan, kar zmanjšuje možnost prenosa okužb, obenem pa omogoča pacientom večjo zasebnost. Prednost je tudi možnost naročanja pacientov. Nova ureditev laboratorija bo ustrezala potrebam v prihodnjih 15 letih. Investicijo smo v celoti financirali iz lastnih sredstev, brez kreditov, kar je predstavljalo velik izziv. Skupaj smo dosegli velik korak naprej za boljše zdravstvene storitve in bodočo skrb za naše paciente.«

Vodja laboratorija Darinka Oštir Mevželj: »Vodilo laboratorija  v ZD Trebnje je Pravi izvid, za pravega pacienta, ob pravem času in za primerno ceno, ob upoštevanju Kodeksa deontologije v laboratorijski medicini. V laboratoriju skrbimo za izobraževanje tako laboratorijskega, zdravstvenega kadra in pacientov. Da so naši rezultati zaupanja vredni, nenehno izvajamo kontrolo kakovosti; to pomeni, da imamo pod nadzorom vse faze dela. To je pomembno tudi zato, da so rezultati primerljivi z rezultati drugih laboratorijev, kar je v pomoč pri sprejemu pacientov v npr. bolnišnico, s tem se skrajša postopek obravnave.«

V Zdravstvenem domu Trebnje opravljajo laboratorijske preiskave za prebivalce štirih občin ustanoviteljic (Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno), za zapornike zapora na Dobu pri Mirni in za stanovalce Doma starejših občanov Trebnje. Za paciente, ki ne morejo na odvzem v laboratorij ZD Trebnje, poskrbi patronažna služba. V laboratorijski sistem sta povezana tudi koncesionarja Medicina Mataln iz Šentruperta in Ambulanta splošne medicine Mateja Guštin iz Mirne Peči. Laboratorij ZD Trebnje, vključen v laboratorijsko mrežo, opravlja storitve tudi za druge zavode oziroma zasebnike. Vse več je zanimanja za samoplačniške preiskave s svetovanjem in interpretacijo izvidov. 

Foto: ZD Trebnje