Turistična zveza podelila priznanja Moja dežela, lepa in gostoljubna

Nova Gorica, 14. 11. 2023 - Turistična zveza Slovenije (TZS) je na Dnevih slovenskega turizma podelila letošnja priznanja natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna, tekmovanja v urejenosti in gostoljubnosti krajev, ki je letos potekalo pod sloganom Na izlet s TZS. Med velikimi mesti je prvo mesto pripadlo Celju, med srednjimi pa Slovenj Gradcu.

Kot so danes sporočili iz TZS, je priznanje za najlepše in najbolj gostoljubno manjše mesto dobilo Mozirje, med mestnimi jedri Slovenj Gradec, med trškimi jedri Mozirje, med vaškimi jedri pa Remšnik.

Za najbolj gostoljuben zdraviliški kraj je bil znova razglašen Podčetrtek, med turističnimi kraji Izola, med izletniškimi kraji Črna na Koroškem, med izletniškimi točkami pa Grad Rajhenburg. Najboljši kamp po izboru strokovne komisije je tudi letos postal Avtokamp Šobec, najboljši glamping pa Gozdna vasica Theodosius iz Vrhpolja.

Nagrado za prijazna mladinska prenočišča je prejel Youth Hostel Ars Viva, nagrado za tematsko pot pa Risova pot na Kočevskem. Najboljši Petrolov bencinski servis je v Ivančni Gorici.

Komisija je letos kljub vremenskim ujmam pregledala 28 mest, 19 mestnih, vaških in trških jeder, 35 izletniških točk, 21 izletniških krajev, 10 mladinskih prenočišč, 18 kampov in glampingov ter 25 tematskih poti.

Letos je zveza promovirala brezplačno digitalno aplikacijo Moj izlet, ki so jo razvili tudi s ciljem razpršitve slovenskih turističnih tokov in promocije manj znanih slovenskih turističnih destinacij.

"Popotniki našega časa želijo destinacijo doživeti, jo občutiti, srečati domačine, pojesti domačo hrano, spoznati tradicionalen način življenja," je ocenil predsednik TZS Dominik S. Černjak. Dodal je, da bo srečati domačina postala velika dodana vrednost, to vlogo po njegovem lahko prevzamejo turistična društva.

Podrobnosti o podelitvi priznanj in fotogalerijo (na koncu) poglejte na povezavi: https://turisticna-zveza.si/novica/podelili-priznanja-natecaja-moja-dezela-lepa-in-gostoljubna-2023

Besedilo in foto: STAkrog, TZS, JP

Emilija Stojanov Duh se je sestala z vodstvom ZDUS

Ljubljana, 14.11.2023 - Ministrica Dr. Emilija Stojmenova Duh se je sestala z ZDUS Zveza društev upokojencev Slovenije in se pogovorila o možnosti sodelovanja. S skupnimi močmi smo zastavili okvirne načrte informiranja njihovih članov prek internega glasila in kanalov, ki jih uporabljajo za karseda vključujočo družbo tudi na področju starejših.

V skupnem interesu je sodelovanje na področju usposabljanj za uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnih storitev.

Foto: MDP

Predsednik vlade Robert Golob sprejel Zdenko Jan in Janeza Sušnika ZDUS

Ljubljana, 13. 11. 2023 - Predsednik vlade Robert Golob je sprejel predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Zdenko Jan in nekdanjega predsednika Janeza Sušnika. Beseda je tekla  o položaju upokojencev v Sloveniji in vladnih ukrepih na tem področju.

Ob tem so izpostavili pomen dolgotrajne oskrbe in nadaljevanje projekta E-oskrbe, s katero se lajša težave starejših v domačem okolju. Nadaljevanje projekta omogoča, da E-oskrba ostane brezplačno dostopna za najmanj 5.500 upravičencev od 1. oktobra letos do 30. junija 2025, do uveljavitve pravice do E-oskrbe iz Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Strinjali so se o pomembnosti uvedbe instituta zagotovljene vdovske pokojnine; ta bo predvidoma stopil v veljavo s 1. januarjem 2024 in bo zajel približno 10.000 posameznic in posameznikov.

Dotaknili so se tudi uskladitve pokojnin, kar se bo po zagotovilu predsednika vlade Goloba zgodilo februarja prihodnje leto za predvidoma 8,2 odstotka, sredstva za ta namen pa so rezervirana v proračunu.

Foto: Žan Kolman 

Gostinci so se zavzeli za ohranitev slovenske kulinarične identitete

Nova Gorica, 13. 11. 2023 - V okviru Dnevov slovenskega turizma 2023 se je odvilo 15. strokovno srečanje gostincev. Sodelujoči so ugotovili, da je na kulinaričnem področju Slovenija storila ogromen napredek. Strinjali so se, da so tradicionalne slovenske gostilne slovenska kulinarična identiteta, ki jo je treba ohraniti.

Udeleženci dogodka, ki ga je organizirala Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), so govorili o vlogi tradicionalne slovenske gostilne, o samooskrbi, problematiki odpadne hrane in pomanjkanju kadra v gostinstvu, so sporočili organizatorji.

Predsednik OZS Blaž Cvar, ki je poudaril, da smo v zadnjih letih naredili enormni premik na področju kulinarike, je opozoril, da ne smemo pozabiti svojih korenin. Ob tem je opozoril tudi na obremenitve gospodarstva, ki po njegovem niso dobre za promocijo poklicev v gostinski panogi.

Udeleženci so ob razpravi o pomanjkanju kadra dejali, da ne verjamejo v to, da bi v tradicionalnih slovenskih gostilnah lahko stregli roboti ali Indijci. Generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin je dejala, da je treba v te poklice pritegniti mlade. "Poklic kuharja se je začel dvigovati s kuharskimi oddajami, a na tem področju promocije je treba storiti več," je dodala.

Jorg Zupan iz gostilne Aftr, Bistro Breg, je povedal, da ima več kot 50 odstotkov zaposlenih tujcev. "Naučiti veščin je treba vsakega, ali je to Slovenec ali tujec. Ko sem delal na Norveškem, je cela strežba potekala v angleščini. V fine dining restavracijah je to povsem normalno. V tradicionalnih gostilnah pa bi to znala biti težava. Če ne bi mi imeli tujih delavcev, bi kmalu zaprli svoja vrata," je pojasnil.

Po njegovem je treba tradicijo zelo spoštovati, a jo tudi razvijati. "Ne smemo obstati na neki točki, tradicionalne jedi se morajo počasi spreminjati," je povedal. Mojca Trnovec iz Gostilne Mihovec je dejala, da spoštovanje tradicije ni preprosto. "Ime tradicija ima tako negativen kot pozitiven prizvok. Odvisno od okolja, v katerem si. Ni preprosto delati na tradiciji, prilagajati se moramo gostom," je dodala.

Uroš Mencinger iz podjetja Vivi vidi težavo v tem, da tradicijo gledamo samo v preteklost, ne pa v prihodnost. "Kako ugotoviti, katera jed je tradicionalna? Ustvarjati je treba nove jedi, ki bodo tradicionalne. Jaz vidim tradicijo v tradicionalnih gostincih. Vsaka generacija pa ustvarja svoje jedi, ki potem postanejo tradicionalne jedi," je pojasnil. Zavzel se je, da bi imeli v vsaki vasi eno dobro domačo gostilno: "Vsi si želimo v tujini jesti v gostilnah, kjer jejo domačini. In tudi tujci, ki pridejo k nam, iščejo takšne gostilne, ne turističnih gostiln."

"Ko tujci prihajajo k nam, si želijo jesti tradicionalne jedi. Vsaka resna destinacija potrebuje fine dining, kar so naši gostinci dosegli. Je pa ob tem pomembno, da se pri tem ne izgubimo in da se vrnemo nazaj k tradiciji," je ocenila Kalin in dodala, da je konkurenčna prednost Slovenije v tradiciji.

Kot je poudarila, želijo na nacionalni ravni storiti tudi nekaj ključnih korakov na področju odpadne hrane. "28 odstotkov odpadne hrane ustvarita gostinstvo in turizem. 68 kilogramov odpadne hrane ustvari povprečen Slovenec. Zato smo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo pristopili k projektu za manj odpadne hrane. Pri tem se morajo vzgojiti tako gostinci kot gostje," je povedala. Povzeto po stakrog.