Od marca bo oddaja 'Ah, ta leta' še razkošnejša

Oddaja Ah, ta leta bo po dveh letih ustvarjanja od 9. marca vsebinsko še bogatejša in bolj razgibana. Njen programski čas bo namreč odslej še enkrat daljši. Ustvarjalke oddaje uvajajo tudi novo rubriko Ah, ta splet! Na sporedu bo vsako soboto ob 17.20 na TV SLO 1.

Oddaja Ah, ta leta! je po dveh letih ustvarjanja že našla pomembno mesto med gledalci. Vsaj del oddaje si je v tem obdobju ogledalo milijon različnih gledalcev. Od 9. marca dalje bo zato gledalcem ponujena vsebinsko še razkošnejša oddaja, ki bo odslej dolga 50 minut. Voditeljica Helena Pirc bo v studiu gostila še več zanimivih gostov, z redno rubriko Ah, ta splet! pa se ji bo pridružila novinarka Nina Cijan.

Nov obseg oddaje, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija, prinaša še več zanimivih gostov, ki bodo v studijskih pogovorih s svojim znanjem in izkušnjami osvetljevali določeno temo, ter še več zgodb posameznikov s terena, ki so se v življenju soočili z najrazličnejšimi izzivi.

»Naši gosti bodo v studiu kdaj tudi zapeli, zaigrali ali pokazali kake druge sposobnosti, svoje dosežke. V oddajah bomo še naprej pozornost usmerjali na pomen najrazličnejših človeških odnosov in izzivov, pred katere so v sodobnem svetu postavljeni. Govorili bomo o pomenu medgeneracijskega razumevanja in sodelovanja. Predstavljali izjemne ljudi in njihove sposobnosti, ne glede na leta in na različna področja ustvarjanja. Skupaj se bomo učili spoštljive komunikacije in obnašanja, se soočali z izzivi na področju ohranjanja narave, ljudske dediščine, vrednot, ki so za naše življenje izrednega pomena, kot so hvaležnost, sprejemanje drugačnosti, ljubezen, naključja, iskanje notranjega miru in kako se na različnih področjih življenja čim bolj uspešno in hitro prilagoditi novostim sodobnega časa – tudi hitri digitalizaciji, ki posega že v vse pore našega življenja,« pojasnjuje urednica oddaje Ah, ta leta! Neva Novljan.

Oddaja, ki v ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, je prepričala ne le generacijo, ki ji je neposredno namenjena, ampak tudi tiste, ki si želijo, da bi njihovi starši in stari starši zdravo, varno in zadovoljno uživali zrela leta. Voditeljica oddaje Helena Pirc pojasnjuje, da so bili dosedanjih odzivi izredno pozitivni. »Vesela sem, da so nas gledalci sprejeli, pa na zgolj starejši. Od samega začetka je bil cilj ustvariti program, ki bi bil zanimiv, izobraževalen in morda tudi zabaven in očitno nam to kar dobro uspeva. Res pa je, da smo imeli marsikdaj občutek, da bi lahko povedali še več.« Dodatne minute oddaje jim bodo zdaj omogočile prav to – še bolj poglobljeno obravnavo tem. Tudi Helena se veseli, da bodo z oddajo lahko pomagali pri širjenju digitalne pismenosti.

Na sporedu bo vsako soboto ob 17.20 na TV SLO 1.

Rubriko Ah, ta splet! bo, kot že omenjeno, pripravljala Nina Cijan, ki je sicer že zdaj sodelovala prioddaji. »Do sedaj sem pri oddaji pripravljala večinoma zgodbe zanimivih posameznikov, predvsem takšnih, ki jim staranje ne pride do živega in s svojo voljo in energijo vedno znova dokazujejo, da so leta le številka. V teh pogovorih sem zelo uživala, iz snemanj sem se vedno vrnila polna pozitivnih vtisov in novega zagona.« Zdaj se veseli novih izzivov pri oddaji, tudi zato, ker je digitalni svet prepreden z vsakdanom slehernika. »Skorajda ni področja življenja, ki ne bi vsaj delno vseboval tudi digitalnih elementov. In to velja za vse nas, ne glede na starost in generacijo, ki ji pripadamo,« pravi Nina Cijan in dodaja, da je pri tovrstnih vsebinah največji izziv izbrati takšne, ki bi bile zanimive širši množici ljudi in ki bi jih lahko tudi na poljuden način razložili in vizualno podkrepili. »Želimo si, da bi čim več postopkov in drugih elementov lahko pokazali na monitorju, ki bo stalni spremljevalec rubrike. Zanimala nas bo na primer uporaba različnih aplikacij, tudi računalniških programov, različna področja umetne inteligence, tudi spletna komunikacija. Naše oddaje ostajajo tudi v prihodnje tematske, zato bomo tudi vsebine rubrike povezovali z osnovno temo oddajo.«

V prvih oddajah bodo v rubriki predstavili umetno inteligenco in kako se ta povezuje z umetnostjo. Gledalci bodo med drugim izvedeli, kako se lahko oblikuje fotografije, reproducira umetniška dela … Prav pri fotografijah pa bodo opozorili tudi na pasti, predvsem, kako ločiti prave fotografije od tisti, ki jih ustvarijo računalniški programi. Zanimalo jih bo tudi, kakšno je ustrezno komuniciranje na spletu, torej spletni bonton, pa tudi na kakšen način danes digitaliziramo dediščino.

9. marca bodo v ospredju ženske

V prvi 50-minutni oddaji v soboto, 9. marca, torej dan po dnevu žensk, bodo v oddaji Ah, ta leta! govorili o ženskah, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo in ne le kot poklic. O ženskah, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo.

VIDEO

V studiu se bodo voditeljici Heleni Pirc pridružile: dr. Alenka Šelih, s katero bodo govorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, Dubravka Tomšič Srebotnjak, izjemna umetnica, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami, ter znanstvenica dr. Saša Novak, gledalci pa bodo spoznali tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak in akademsko slikarko Vlasto Zorko.

Kot prvo med prvimi pa bodo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik v smeri enakosti spolov.

Na 30. pohodu po Jurčičevi poti množično voščili pisatelju za 180. rojstni dan

Že tridesetič so se na prvo soboto v marcu, ljubitelji slovenske literature, pohodništva in kulturne dediščine podali po šolskih sledeh velikega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, od Višnje Gore do Muljave. Na letošnjem jubilejnem pohodu se je pisatelju Jurčiču po besedah župana Dušana Strnada poklonilo okoli 5500 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije. Nagrajeni so bili z izjemnimi kulturnimi doživetji in hojo po razgibani dolenjski pokrajini, ki jo je kljub negotovi vremenski napovedi praznično polepšalo pomladansko sonce.

Letošnji jubilejni pohod je minil v znamenju obletnic, saj se poleg 30. izvedbe pohoda spominjamo tudi 180-letnice pisateljevega rojstva (4. marec 1844), letos mineva tudi 160 let od izida Jurčičeve povesti Jurij Kozjak (1864). Prav s tem literarnim delom je Jurčič prvič resno opozoril nase in še rosno mlad vstopil v literarni svet takratnega slovenskega pripovedništva in književnosti. Prav zgodba Jurija Kozjaka bo letos junija na Muljavi zaživela v letnem gledališču na prostem, v katerem domači kulturniki ustvarjajo uprizoritve Jurčičevih del že okroglih 100 let.

Pod organizacijo pohoda so se tudi letos podpisali Občina Ivančna Gorica, Planinsko društvo Polž Višnja Gora in Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica skupaj s krajevnimi skupnostmi, številnimi lokalnimi društvi in zavodi iz ivanške občine. »Ne le, da je pot skrbno urejena, vsako leto ponuja nove vsebinske obogatitve in kar je najlepše, pri organizaciji sodeluje mnogo društev in posameznikov – več kot 200 prostovoljcev, ki s svojo srčnostjo in trudom skrbijo, da se pohodniki na dan pohoda in skozi vse leto počutijo prijetno in domače«, je na zaključni prireditvi v imenu organizatorjev ponosno povedal župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. »Jurčič bi bil vesel te množice ki mu je prišla voščit za 180. rojstni dan. Očitno je naš glas o pohodu segel daleč na vse konce Slovenije in preko meja, kar 5500 pohodnikov smo našteli. In ker je med nami veliko mladih, sem prepričan, da bo Jurčičeva pot še dolgo privabljala Slovenke in Slovence in se bomo še veselili okroglih jubilejev«, je še povedal župan Strnad in zaključil s povabilom na 31. pohod prihodnje leto.

Slavnostni govornik jubilejnega 30. pohoda po Jurčičevi poti je bil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je na zaključni slovesnosti povedal, da so Jurčičeva literarna dela aktualna tudi za današnji čas. »Čeprav je od prvega izida Kozlovske sodbe v Višnji Gori minilo že več kot 150 let, se zdi, da nekateri še vedno tepejo kozlovo senco, medtem, ko drugi to opazujejo z zavezanimi očmi«, je povedal Lotrič. Po njegovih besedah je Jurčič že v 19. stoletju opažal, kako velika je slovenska razcepljenost pri političnem udejstvovanju. »Tega žal še vedno nismo presegli, pa vendar smo bili pri pomembnih vprašanjih v preteklosti sposobni potisniti lastne parcialne interese na stran in stopiti skupaj z namenom doseganja višjega cilja v dobrobit vseh državljank in državljanov in to naj nam bo vzor in vodilo tudi v prihodnje, saj nam pomembnih izzivov ne bo kmalu zmanjkalo«. Poudaril je še, da je Jurčič kljub mladosti ustvaril bogato zapuščino, iz katere se tudi danes lahko veliko naučimo. Med drugim tudi tega, česar se je zavedal Jurčič sam, da je prenos znanja med generacijami zelo pomemben, saj so tudi pripovedi njegovega deda mlademu Josipu vzbujale domišljijo in ljubezen do domače besede. »Zavedanje pomena prenosa znanja med generacijami na eni - in dejstvo, da smo starajoča se družba na drugi strani, od nas terjata, da o medgeneracijskem sožitju ne le govorimo, temveč storimo vse, kar je v naši moči, da ga tudi v celoti udejanjimo« je zaključil predsednik drugega doma slovenskega parlamenta in čestital organizatorjem za lepo in skrbno urejeno pot, vsem pohodnikom oziroma udeležencem pa zaželel varen korak skozi vso pohodniško sezono.

Tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in predsednik PD Polž Višja Gora Aleš Erjavec, sta se pridružila čestitkam pohodnikom za prehojeno pot in številnim prostovoljcem za še eno uspešno izvedbo pohoda, s čimer dokazujejo kako lahko kultura in rekreacija bogatita in povezujeta ljudi.

Pohod se je tradicionalno začel v starem mestnem jedru Višnje Gore pri Hiši kranjske čebele, kjer so domači čebelarji obiskovalcem ponudili brezplačen medeni zajtrk, pohodnike pa so na pot pospremili zvoki Godbe Stična. Kot že nekaj pohodov doslej, se je tudi letos precej udeležencev odločilo, da so se na pohod pripeljali iz smeri Ljubljane in Novega mesta z brezplačnim izrednim vlakom »Prijetno domače«. S tem organizatorji, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami poudarjajo trajnostni pristop prireditve in ozaveščanje o varovanju okolja.

Jurčič je lahko tudi vzor in navdih mladih

Rdeča nit letošnjega pohoda se je glasila »Jurčič praznuje in živi v mladih«. Prav zato so pohodnike na dobrih 12 kilometrov dolgi poti, na več lokacijah pričakali dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ki so pisatelja Jurčiča predstavljali s svojo mladostno energijo. Tudi pester kulturni program na zaključku pohoda na Jurčičevi domačiji na Muljavi je bil v znamenju mladih kulturnih ustvarjalcev. Nastopil je mladinski pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, instrumentalna skupina Propertea, člani Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava in knjižnica Ivančna Gorica s kamišibajskim gledališčem. Obiskovalcem je bil na dan pohoda na voljo brezplačen ogled rojstne hiše, bogata pa je bila tudi ponudba rokodelskih izdelkov in domačih dobrot na stojnicah. Tisti pohodniki z največ energije so pot podaljšali še do izvira reke Krke in pokukali tudi v čudoviti svet Krške jame. Zadovoljstva med udeleženci pohoda torej ni manjkalo, piko na i pa je ob koncu dodal še osrednji glasbeni gost, Dejan Vunjak z Brendijevimi barabi.

Slovesno je bilo že na predvečer pohoda, ko so na Muljavi pred Jurčičevo rojstno hišo domačini pripravili tradicionalno prireditev Poklon rojaku, v Višnji Gori pa je bila odprta razstava starih razglednic Višnje Gore in okolice zbiratelja Marjana Potokarja. Župan Strnad se je ob tej priložnosti zahvali začetnikom pohoda in podelil spominske zahvale članom organizacijskega odbora. Nastal je tudi spominski film s pregledom vseh dosedanjih pohodov po Jurčičevi poti.

Jubilejnega pohoda se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Hirschaid, z županom Klausom Homannom, saj ravno letos mineva 25 let partnerstva med obema občinama.

VIDEO FILM

Vaše zdravje natančno spremlja Huawei Watch GT 4

Huawei Watch GT 4 daje velik poudarek spremljanju zdravja. Gibanje je osnova za dobro počutje, vendar četudi niste ljubitelj športa in vadbe, bo ta ura še vedno koristila vašemu zdravju. Poleg natančnega spremljanja srčnega utripa se ponaša še z drugimi izjemnimi funkcijami merjenja, kot so štetje korakov, merjenje kakovosti spanja, merjenje aktivnih minut, štetje porabe kalorij, meri tudi nasičenost kisika v krvi, stopnjo stresa in analizira vaš spanec. Zadnje je še posebej pomembno, saj slabo spanje vpliva na vašo učinkovitost in splošno počutje. Ta ura ne beleži le podatkov o spanju, ampak nudi tudi koristna priporočila, ki vam pomagajo izboljšati spanje.

Ima več kot sto različnih športnih načinov in odlično analizira zabeležene podatke, da vam lahko poda koristna priporočila. Prav tako vas spodbuja, da vsako uro vstanete ter vam sporoča, koliko vam še manjka, da dosežete svoje dnevno zastavljene cilje.

V aplikaciji Zdravje boste vsak dan lahko spremljali svoj napredek, ampak ali res veste, kaj nekateri parametri pomenijo? ITM, skeletna masa, trebušna maščoba, bazalna presnova, odstotek vode v telesu, … Pa poglejmo nekatere.

Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi. V tem stanju porablja energijo samo za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij. Velik del energije odpade na biokemične procese v telesu za vzdrževanje funkcije in oblike celic. Glavni dejavnik, od katerega je odvisna stopnja bazalnega metabolizma, je telesna zgradba. Nanjo lahko vplivamo z redno vadbo ter tako, z določenimi omejitvami, nadziramo tudi bazalni metabolizem. Mišične celice porabijo veliko več kalorij kot maščobne, celo kadar popolnoma mirujejo. Z zamenjavo maščobnega tkiva z mišičnim, bo telo v procesu bazalnega metabolizma porabilo vsak dan več kalorij, kot bi jih pri isti telesni teži, vendar z višjim odstotkom maščob. Da, zato “mišičasti” ljudje lahko pojedo več, brez strahu, da bi se zredili. Četudi je vnos kalorij enak, je poraba energije pri njih večja. Ker so moški v povprečju bolj mišičasti kot ženske, je tudi njihov bazalni metabolizem višji. To pomeni, da mora ženska, ki tehta enako kot moški in želi ohraniti telesno težo, jesti manj od njega. Omeniti je potrebno še, da se bazalni metabolizem z leti spreminja, pravzaprav se s staranjem organizma upočasnjuje.

Gibanje in skeletne mišice

Zavedati se je potrebno, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Pridobivanje mišične mase je dolgotrajen proces. V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem, se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji. Tudi če trenutno delate na povečanju mišične mase vašega telesa, ne zanemarite počitka! Pravilo številka 1, kadar gre za pridobivanje mišične mase je: Mišica raste, kadar počiva!

ITM

Koliko kilogramov pomeni zdravo telesno težo, je težko reči, saj je veliko odvisno od višine posameznika, jo je pa enostavnejše določiti s pomočjo izračuna indeksa telesne mase (ITM). Indeks telesne mase (ITM) je vrednost, ki izhaja iz mase (teža) in višine osebe. ITM je definiran kot telesna masa, deljena s kvadratom telesne višine, izražena pa je v enotah kg/m2, kar je posledica mase v kilogramih (kg) in višine v metrih (m).

Trebušna maščoba, kaj je to?

 Maščoba ima v telesu različne funkcije, vključno s shranjevanjem energije in uravnavanjem hormonov. Imeti nekaj telesne maščobe je zdravo.

Na trebuhu sta dve glavni vrsti maščobe. Podkožna maščoba je vrsta, ki se nahaja tik pod kožo. Ta maščoba je shranjena po vsem telesu, vključno s srednjim delom.

Druga vrsta maščobe v predelu trebuha se imenuje visceralna maščoba. Ta maščoba se nahaja globlje v telesu, kjer blaži organe v trebuhu. Raziskave so povezale visoke količine te maščobe s stanji, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca.

Iz tega razloga ima lahko izguba odvečne visceralne maščobe pomembne koristi za vaše zdravje. Visceralna maščoba obdaja organe v vašem trebuhu. Če je imate preveč, je to povezano s povečanim tveganjem za nekatere zdravstvene težave.

Večina ljudi lahko zmanjša maščobo na trebuhu s ključnimi spremembami življenjskega sloga, kot je uživanje zdrave prehrane, polne pustih beljakovin, zelenjave in sadja ter stročnic, ter redna vadba.

Če imate kakršne koli zdravstvene težave ali ste v preteklosti imeli neurejeno prehranjevanje, je pomembno, da se pogovorite s svojim zdravnikom, preden naredite večjo spremembo svojih prehranjevalnih navad ali stopnje aktivnosti.

 Ali veste, kakšno vlogo v telesu ima voda?

Človek je sestavljen iz več kot 70% vode. Da telo lahko nemoteno deluje, obvezno potrebuje dovolj vode. Torej prenaša hranila in kisik do celic, pomaga pri presnovi, varuje organe in jim pomaga, da bolje vsrkavajo hranila, varuje in vlaži sklepe, uravnava telesno temperaturo, ipd. Voda je ključnega pomena tudi pri razstrupljanju telesa. Če je v telesu premalo vode, se v njem sproži alarm in naši organi pridejo v stres. To se zgodi že, če je telo dehidrirano samo 3 odstotke. Na dehidracijo je najbolj občutljiv organ z največ vode – to so naši možgani v katerih je kar 85 odstotkov vode. Količina vode, ki jo naše telo potrebuje, je odvisna od naše teže ter športne in miselne (!) aktivnosti. Več kilogramov imamo, več vode potrebuje naše telo. Saj se sliši razumljivo, če rečemo: več kilogramov pomeni več krvi, večje organe … in posledično telo za njihovo hidracijo potrebuje več vode.

Normalna količina vode v telesu je zelo različna, od 45 do 75 %. Pri ženskah se ta odstotek giblje okoli 50 %, pri moških okoli 60 % in pri novorojenčkih 75 %.

Priznajmo si, pametna ura ni najbolj koristna, če jo morate nenehno polniti. S Huawei Watch GT 4 zagotovo ne boste suženj njeni bateriji. Deluje z izjemno učinkovitostjo in pri normalni uporabi zdrži tudi do 14 dni, kar omogoča brezskrbno uporabo tudi med krajšimi dopusti in športnimi aktivnostmi.

Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja gre v obravnavo v Državni zbor

Ljubljana, 29. 2. 2024  – Pravice pacientov ob koncu življenja, varovanje dostojanstva in odpravljanje trpljenja. Natančen in jasen postopek, preprečevanje zlorab. Zgodovinska priložnost za sprejetje zakona o avtonomnem odločanju vsakega posameznika o koncu življenja in hkrati dokaz posluha države za pričakovanja in pobude državljank in državljanov.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) uveljavlja pomoč pri končanja lastnega življenja kot pravico vsakega, da odloča o koncu svojega življenja v skladu s svojimi ideali in prepričanji. S tem varuje njegovo dostojanstvo, zmanjšuje neželeno trpljenje in odpravlja diskriminiranost tistih, ki brez pomoči drugih svojega življenja ne morejo končati. Zakon z ničemer ne izključuje paliativne oskrbe, temveč jo spodbuja.

V največji meri upoštevani pomisleki

Z natančnim in preglednim postopkom od oddaje vloge pacienta, ki je sposoben odločati o sebi, do izvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakon uveljavlja pacientovo voljo in v največji možni meri preprečuje zlorabe. Predlagatelji menijo, da so dobronamerne pomisleke o možnih zlorabah v znatni meri bodisi upoštevali bodisi jih razpršili. Ni pa jim uspelo vzpostaviti vsebinskega dialoga s posameznimi organizacijami in posamezniki, ki zakonu nasprotujejo na podlagi verskih, ideoloških in stanovskih zadržkov ter prepovedi. Zakon vključuje ugovor vesti za tiste zdravstvene delavce, ki pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi želeli sodelovati.

PRVI DNEVNIK TV SLOVENIJA

Visoka podpora med volivci koalicijskih strank

Z vsebino zakona so podporniki prepričali več kot 5000 volivk in volivcev, ki so mu namenili svojo pisno podporo in tako omogočili, da je bil sprejet v zakonodajni postopek. Naslednji teden bo državni zbor opravil njegovo prvo obravnavo. Predlagatelji menijo, da bi o ZPPKŽ na koncu morali odločati volivci na referendumu, kajti državljanke in državljani Slovenije pričakujejo, da se bodo o tem lahko izrekli. Zlasti koalicijski poslanci naj jim to omogočijo, saj je zavidljivo visoka splošna raven podpore ZPPKŽ med volivci koalicijskih strank kar zavezujoče visoka (Gibanje Svoboda – 79,5%, Socialni demokrati – 70,6%, Levica – 85,7%).

Slovenija v skupini naprednih držav

Izglasovanje sprejemljivosti zakona za nadaljnjo obravnavo bo v prvi obravnavi potrditev volje državljank in državljanov. Nasprotno, bo zavrnitev predloga zakona izdaja te volje ljudi. Sprejem zakona bi Slovenijo uvrstil v skupino naprednih držav, ki so pomoč pri svobodnem končanju življenja že uzakonile. Slovenija bi to storila kot prva država nekdanje Vzhodne Evrope.

NOVINARSKA KONFERENCA

Avtorji zakona ob tem razmišljajo takole:

“Glas poslanca, poslanke za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je uresničitev ustavne posredniške demokracije. Je dejanje usmiljenja za vse, ki v tem hipu neznosno trpijo, je podoživitev situacije, ki bi doletela koga od najdražjih, je človeško zavedanje, da si na vrsti lahko tudi sam. Kaj bi storil tedaj? Glas proti zakonu je nepopravljiva življenjska napaka«, pravi dddr. Andrej Pleterski.

Dr. Dušan Keber: »Izjave trpečih in umirajočih ljudi, njihovih svojcev in strokovnjakov za paliativno oskrbo pritrjujejo, da v nekaterih primerih tudi najboljša paliativna oskrba ne more olajšati trpljenja. Majhna, a pomembna manjšina ljudi trpi neznosne bolečine v zadnjem obdobju svojega življenja, ki jih oropajo dostojanstva. Zaradi tega mnogi s strahom pričakujejo obdobje pred smrtjo. Pravica do pomoči pri končanju življenja je vir tolažbe in pomiritve ne glede na to, ali jo bodo kdaj izkoristili«. 

Dr. Igor Pribac: »Mnogi hospitalizirani in varovanci DSO zdaj v resnici ne morejo odločati o svojem življenju in smrti kakor večina ljudi, saj svoje odločitve za smrt niso zmožni uresničiti brez pomoči drugih. Zakon vsem tem osebam in drugim, npr. priklenjenim na posteljo, ki vidijo smrt kot odrešitev svojih muk, daje možnost, da s pomočjo družbe v miru uresničijo svojo najpomembnejšo odločitev«.     

Prof. dr. Brigita Skela Savič: »Močno upam, da bodo poslanci in poslanke prepoznali, da je zakon namenjen trpečim osebam, ki imajo neozdravljivo bolezen in se jim življenja izteka. Ti posamezniki, ki so sposobni odločati sami o sebi, morajo imeti pravico, da odločajo o svojem koncu. Ta zakon jim to omogoča s številnimi varovalkami za preprečevanje zlorab. Zakon za zdravstvene delavce uvaja novo storitev »pomoč pri prostovoljnem končanju življenja«, za katero lahko uporabijo ugovor vesti. Državljani imajo pravico pričakovati, da bodo nosilci zdravstvene dejavnosti znali brati kodeks zdravniške etike in posodobljene zdravniške prisege ne le na način njihovih koristi, temveč bodo v ospredje postavili dobrobit pacienta. Zakon ne sili zdravstvenih delavcev k izvajanju te storitve in nikakor ne izključuje paliativne oskrbe, temveč prav nasprotno, spodbuja njen razvoj«.

Več o tem lahko preberete na:
https://mojezivljenje.si/
https://www.facebook.com/mojezivljenjemojapravica