Poslanica predsednice RS Nataše Pirc Musar ob mednarodnem prazniku dela

Spoštovane državljanke in državljani,
drage delavke in delavci!

Prvi maj je dan, ki nas opominja na pomembnost delavskih pravic, solidarnosti in enakosti med ljudmi ter na dosežke delavskega gibanja v boju za pravice delavcev po vsem svetu.

V času, ko se soočamo s številnimi izzivi in spremembami, je ključno ohraniti spoštovanje do dela in delavcev. Delo je temelj našega družbenega in gospodarskega življenja ter ključni dejavnik za blaginjo posameznika in skupnosti. Zato je nujno, da se zavedamo pomena poštenega plačila in dostojnih delovnih pogojev za vse delavce. Ponavljajoče se izkoriščanje zakonodaje s strani tistih, ki so v preteklosti že kršili pravice delavcev, se mora dokončno onemogočiti.

Na tej poti k bolj pravični in solidarni družbi se moramo zavedati tudi pomena sodelovanja in dialoga med delavci, delodajalci ter vsemi pristojnimi v družbi. Le s konstruktivnim dialogom in medsebojnim razumevanjem lahko gradimo okolje, ki spodbuja razvoj in blaginjo vseh.

Ob tem prazniku dela se zahvaljujem vsem tistim, ki vsak dan s svojim trudom in predanostjo soustvarjate našo družbo, našo državo. Bodimo ponosni na svoje delo in se zavzemajmo za njegovo pravično vrednotenje ter ustrezne pogoje za vse.

Želim vam prijeten praznik dela in vam iskreno čestitam!

Poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela

Spoštovani državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije ter rojaki v zamejstvu in po svetu, iskrene čestitke ob prvem maju, prazniku dela, ki zgodovinsko simbolizira boj delavcev za dostojanstvo, enakopravnost in pravične delovne pogoje.

Predsednik vlade dr. Robert Golob.

Teh nekaj prostih dni naj bo priložnost za razmislek o naši skupni prihodnosti. Časi, ko so podjetja potrebovala krepke in spretne roke, se spreminjajo: delodajalci bodo v prihodnje iskali zlasti znanje. Digitalizacija, umetna inteligenca in drugi fenomeni našega časa obetajo, da bomo v prihodnosti delali precej drugače, kot smo doslej.

Vlada se zaveda, kako pomembna je pri tem vloga države. Ustvarjati priložnosti z javnim izobraževalnim sistemom in spodbudami, da bo vsakdo našel svoje poslanstvo, poklic in delo, umerjene po njegovih talentih in zmožnostih. Ima pa država tudi nalogo, da poskrbi, da bodo družbena bremena pravično porazdeljena in ustrezno nagrajena. Za to si prizadevamo pri ponovni obuditvi socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Polni zaposlenosti navkljub so med nami namreč še vedno zapostavljeni in premalo plačani poklici. Za njimi se skrivajo obrazi, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo, a pogosto niso slišani. Preglasijo jih močnejše interesne skupine. Prizadevali si bomo, da bodo ti obrazi slišani in ustrezno nagrajeni.

Prazniki pa seveda prinašajo veliko lepega. Sinoči so po državi zagoreli številni kresovi. Tradicija v nebo švigajočih plamenov skriva tudi pomembno sporočilo: ljudje smo pripravljeni trdo poprijeti za delo, če le gre za cilj, ki je skupen vsem. Želim si, da bi skupaj gradili skupno pot. Na tej poti Slovenija potrebuje vsakogar. Aktivno se vključimo v družbeno dogajanje in s svobodnimi odločitvami prispevajmo k boljši prihodnosti. Le skupaj lahko zgradimo družbo, ki bo še naprej ponosna na svoje ljudi, njihovo inovativnost, delavnost, predvsem pa na socialno pravičnost.

Želim vam lep praznik dela, naj bo poln zasluženega počitka in veselja.

Dr. Robert Golob
predsednik Vlade Republike Slovenije

Zakaj praznujemo 1. maj praznik dela

Prvi maj je postal mednarodni praznik dela v spomin na dogodke, ki so se zgodili v Združenih državah Amerike v drugi polovici 19. stoletja. Eden od ključnih dogodkov je bil protest delavcev za uvedbo osemurnega delovnika, ki je bil organiziran 1. maja 1886 v Chicagu. Protestniki so zahtevali skrajšanje delovnega dne na osem ur in boljše delovne pogoje. Protest se je sprevrgel v nasilje, ko je bila vržena bomba in je prišlo do strelskega obračuna med policijo in protestniki. Ta dogodek, znan kot Haymarketova tragedija, je privedel do smrti več ljudi, vključno s policisti, in je postal simbol boja za delavske pravice.

 Prihodnost slovenskih družin – zbiranje kupončkov in dodatne aktivnosti le za izbrane?

Inflacija je v zadnjem letu močno vplivala na vsakdanje stroške in s tem na življenjski standard Slovencev. Soočamo se s povečanimi izdatki, ki predstavljajo izziv pri ohranjanju finančne stabilnosti tako pri najšibkejših,  kot tudi pri prebivalcih iz  srednjega sloja. Bo večina v prihodnje lahko preživela samo s pomočjo kuponov, dodatne aktivnosti za otroke pa bodo finančno dostopne le peščici?

Konec leta 2023 smo bili priča opaznim podražitvam v različnih sektorjih. Poleg alkoholnih pijač in tobaka, ki so se podražili za skoraj 10 odstotkov, je bilo zaznati tudi kar 8,5 odstotno rast cen zdravstvenih storitev in artiklov in približno 9 odstotno rast cen različnih izobraževanj, tako za otroke kot tudi za odrasle. Zdaj je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da odločevalci, ki imajo ključno vlogo pri blažitvi vpliva inflacije na ljudi, korektno opravijo svojo vlogo. »Ena od glavnih težav, s katerimi se srečuje srednji sloj, je, da zaradi visoke obdavčitve in inflacije njihovi dohodki pogosto ne zadoščajo za kritje vseh potreb, še posebej ko gre za izobraževanje in razvoj otrok. Prav tu lahko evropska sredstva igrajo ključno vlogo,« je prepričana Mojca Erjavec, poznavalka evropskega političnega prostora in aktivna akterka v politiki, ki poudarja, da je poleg najrevnejših vedno bolj na udaru tudi srednji sloj. »Podpiranje socialnih programov za finančno pomoč družinam in posameznikom v stiski je nujno za ohranjanje socialne pravičnosti. Obenem je večja ozaveščenost o inflaciji in njenih posledicah na gospodinjske proračune ključna za oblikovanje strategij, ki bodo pomagale ohraniti finančno stabilnost v negotovih gospodarskih časih,” pojasnjuje. Poudarja, da je ustvarjanje boljšega okolja za družine njena prioriteta, pa ne le zato, ker je tudi sama mama. »Družine so temelj našega družbenega tkiva, zato je ključno, da jih podpremo in jim olajšamo vsakodnevno življenje. Svoje znanje in izkušnje usmerjam v to, da bomo v prihodnjem mandatu evropska sredstva v Sloveniji namenili za boljšo kakovost življenja družin ter vlaganja v njihov razvoj,« pravi Erjavčeva.

Kako lahko evropska sredstva pomagajo slovenskim družinam? Mnogi starši se znajdejo v situaciji, ko si ne morejo privoščiti dodatnih aktivnosti za svoje otroke, kot so tečaji, športne dejavnosti ali glasbene šole. »To ni le težava posameznih družin, temveč širši družbeni problem, ki ga moramo rešiti. Evropska sredstva lahko usmerimo v podporo takšnim dejavnostim, ki ne le bogatijo otrokovo življenje, temveč tudi prispevajo k družinskemu proračunu. Poleg sredstev za izobraževanja in usposabljanja, ki bodo tako otrokom kot tudi staršem omogočila pridobivanje novih veščin, ki so potrebne za uspešno vključitev na trg dela, lahko evropska sredstva lajšajo življenje tudi preko vavčerjev za pomoč v gospodinjstvu,« razloži Erjavčeva, ki je prepričana, da ta ukrep ljudem omogoča, da si lažje organizirajo poklicno in družinsko življenje, saj lahko zunanje storitve olajšajo domača gospodinjska opravila.

Pametno nakupovanje – umetnost ohranjanja kakovosti življenja Akcije in popusti postajajo ključni za ohranjanje finančne stabilnosti v gospodinjskem proračunu. Pametno nakupovanje postaja umetnost, ki jo je treba razvijati, da bi ohranili kakovost življenja v času naraščajočih cen. Od zbiranja kupončkov, sledenja akcijam pri različnih trgovcih ali najcenejšim izdelkom v vladni košarici – potrošniki se znajdemo vsak na svoj način. »Pri tem pa najbolj kratko navadno potegnejo ravno tisti, ki so že tako ali tako najbolj ogroženi: starejši, ki ne znajo uporabljati digitalnih orodij, ranljive skupine kot so osebe s posebnimi potrebami, ki imajo pogosto nižje dohodke ter družine, ki živijo z omejenimi sredstvi,« opozarja Erjavčeva. Več o načinih, s katerimi lahko evropska sredstva pomagajo izboljšati kakovost življenja slovenskih družin lahko preberete tukaj.