Pasti digitalizacije in starejši

Javno pismo

Digitalizacija je močno spremenila naš svet in način življenja. In v prihodnje ga bo še bolj. Prinaša nam številne prednosti, a prav z njimi se čedalje bolj  poglabljajo tudi razlike med tistimi, ki so domači z informacijsko tehnologijo, in med tistimi, ki niso. Medtem ko so mladi in mnogi v srednjih letih digitalno zasvojeni, so predvsem starejši, revnejši in neizobraženi, še globoko v analognem svetu.

 Dejstvo je, da je vsak dan več storitev na voljo v digitalni obliki. V mislih imamo bančne, poštne storitve, pa e-zdravje in e-oskrbo itd. Še malo, pa si tudi vstopnice za koncert, gledališče, kino ali športno prireditev ne bo več možno kupiti na klasičen način. Isto namreč že velja pri letalskih kartah. Rezerviraš, plačaš in kupiš jih preko spleta.

 Zato nas v Srebrni niti skrbi za tiste starejše, ki so informacijsko nepismeni ali slabo pismeni, enako tudi za vse, ki nimajo nikogar, ki bi jim lahko pri neizogibnih digitalnih storitvah pomagal, posebej v nujnih zadevah, kot je področje urejanja zdravstvenih zadev.

Že dalj časa govorimo, da se brez osnovnih veščin uporabe interneta ljudje ne morejo enakovredno udejstvovati v družbi, niti ne morejo dostopati do najnujnejših storitev.

Ko človek, ki ni digitalno opolnomočen, kupi mikrovalovno pečico, televizor, štedilnik, pralni ali pomivalni stroj, v trgovini največkrat ne dobi več pisnih navodil za njihovo priključitev in za uporabo. Rečejo jim, da so navodila dostopna na e-naslovu, natisnejo pa naj si jih sami. Prodajalcev ne zanima, če ima kupec doma računalnik in tiskalnik. In če zna zravnati z njima. Glavno je, da izdelek proda. »Digitalna nadutost« velja tudi pri nakupu mnogih avtomobilov. Prodajalci kupcem svetujejo, naj si tudi do 250 strani navodil natisnejo sami! In to ob prodaji avta, ki stane 30 tisoč evrov in več. Obstajajo tudi že lokali, ki ne sprejemajo gotovine. Imeti moraš bančno kartico ali plačilni program na svojem pametnem telefonu.  

Ta velikokrat popolnoma nepremišljena in do uporabnikov nedostojna digitalizacija, je izziv za mnoge, še posebej za starejše. Najprej zato, ker marsikje v Sloveniji širokopasovno omrežje še ni na voljo. Veliko starejših tudi nima ne pametnega telefona, ne računalnika in ne tiskalnika. In četudi bi vse to imeli, mnogi ne znajo ravnati s temi napravami in jih digitalizacija ne zanima. Zato je nedomišljeno in nespametno govoriti, da je treba te osemdesetletnike ali devetdesetletnike digitalizirati. Nekateri se pač tega ne bodo navadili, ker ne zmorejo slediti razvoju tehnologije ali pa si tega preprosto ne želijo.

Zato v Srebrni niti vztrajamo, da je potrebno vsaj še 20 do 30 let vzporedno z izobraževanjem za digitalizacijo vsakdanjega življenja ohraniti klasično analogno poslovanje. Sicer se bodo oziroma se starejši že počutijo izključene in prezrte na domala vseh področjih. In to je lahko tudi nevarno, na primer v zdravstvu.

 Pravzaprav se zaplete že pri iskanju želene telefonske številke. Papirnatih telefonskih imenikov namreč ni več, so le še v digitalni obliki. Poleg tega se še tisti, ki niso ravno računalniško nepismeni, vedno znova sprašujejo, zakaj so vsa navodila za ravnanje s tehničnimi napravami napisana tako zapleteno.

 In če se dotaknemo še zdravstvenih ustanov. Domala vsaka ima svoj računalniški program in ta je pogosto neuporaben za uporabnike. Ne le za bolnike, pogosto tudi za zdravnike. Zato sprašujemo, zakaj vsa Slovenija nima enotnih in centralno vodenih ter dostopnih evidenc oz. zdravstvenega programa. Če imajo digitalno slabše pismeni ali neopismenjeni srečo, jim na pomoč priskoči kdo od mlajših sorodnikov ali prijateljev. A kar naprej prositi za pomoč

nekoga, ki zna, je pravzaprav nadležno. V enaki zagati se znajdejo tudi v primeru, ko potrebujejo zgolj nov recept. V Srebrni niti opozarjamo, da je s tem na tankem ledu varovanje osebnih, zdravstvenih in drugih podatkov, ki jih morajo starejši deliti s svojimi mlajšimi družinskimi člani oziroma tistimi, ki jim pri teh storitvah pomagajo. 

Še bi lahko naštevali. O slabem javnem prevozu, ki onemogoča obisk zdravnika in lekarne, celo živilske in druge trgovine, saj trgovine v manjših krajih zapirajo po tekočem traku.

Naj končamo z mislijo: ne pozabimo, da gre za naše dedke, babice ali mame in očete. Oni so gradili svet, v katerem mi živimo. Ne pustimo jih samih in izključenih ter prikrajšanih za številne storitve, ki jim pripadajo, in to samo zato, ker niso digitalno dovolj opismenjenii.

Apeliramo na odločevalce, da naj imajo v hitenju digitalizirati prav vsa področja življenja v mislih še generacijo, ki danes šteje več kot šesto tisoč prebivalcev v državi, in se bo hitro povečevala. Že zdaj gre za skoraj tretjino vseh prebivalcev v  Sloveniji. Če jih je digitalno neopismenjenih 20 do 30 odstotkov, gre za veliko množico ljudi. Ki jim nihče nima pravice odvzemati dostojanstva in kakovostnega življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Upokojenci s pokojninami prejeli tudi letni dodatek za 2024

Ljubljana, 28. 6. 2024 - Upokojenci bodo 28. junija skupaj s pokojninami za junij prejeli tudi letni dodatek za 2024. Zanje ima podoben pomen, kot ga ima za aktivno prebivalstvo regres. Dodatek bo letos za pet evrov višji kot lani, izplačan pa bo v razponu od 150 do 460 evrov. Tistim z nižjimi pokojninami pripada višji dodatek, tistim z višjimi pokojninami pa nižji.

Prejemniki pokojnin v višini do 650 evrov bodo prejeli 460 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 650 do 780 evrov 320 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 780 do 920 evrov pa 260 evrov. Upokojencem, katerih pokojnina znaša nad 920 evrov, a ne več kot 1110 evrov, pripada 210 evrov dodatka, tistim, katerih pokojnina znaša več kot 1110 evrov, pa 150 evrov.

Pokojninski zavod bo letni dodatek izplačal tudi prejemnikom invalidskega nadomestila. Prejemniki nadomestila v višini do 920 evrov so upravičeni do 260 evrov dodatka, prejemnikom nadomestila v višini nad 920 do 1110 evrov bo nakazanih 210 evrov, tistim z nadomestilom nad 1110 evrov pa 150 evrov.

Zavod pri obračunu višine dodatka upošteva znesek dela vdovske pokojnine oz. družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatke in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca zavarovanja. Višina dodatka se določi glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja in pokojnin, prejetih iz tujine. Izplača se v skladu z veljavno lestvico.

Povzeto po STA 

Ob dnevu državnosti so po Sloveniji potekale številne slovesnosti #video

Ljubljana, 24. 6. 2024 - Ob 33. obletnici osamosvojitve in pred dnevom državnosti so po Sloveniji potekale številne slovesnosti. Vrhunec je bila tudi letos osrednja državna proslava, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

Ta je v trenutnih negotovih časih in ob temnih oblakih na obzorju izpostavila pomen skupnosti v vseh njenih podobah. Izzive lahko po njenem prepričanju premagamo le skupaj, zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost. Še pred tem sta se na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet. 

Podpredsednica DZ Meira Hot je spomnila, da je bila temelj uspeha samostojnosti enotnost, ob strahu pred prihodnostjo pa je po njenem prepričanju znova čas za pogum prelomnih časov slovenske državnosti. 

Predsednik DS Marko Lotrič pa je poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi in v miru. Predsednica republike je pred tem v predsedniški palači gostila tudi svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. 
Povzeto po STA

VIDEO

Spominski koncert orkestra Camerata medica v Polhovem Gradcu

Tradicionalni junijski koncert v Graščini v Polhovem Gradcu so ljubiteljski glasbeniki zdravniškega orkestra Camerata medica v soboto, 22. junija 2024, posvetili spominu na pokojnega častnega člana prof. dr. Pavla Košoroka, uglednega slovenskega abdominalnega kirurga, ki nas je zapustil lani poleti.

Pred polno dvorano je orkester pod vodstvom prof. Franca Avseneka izvedel Ave Marijo Giulia Caccinija s solistko violinistko Vildano Repše, Koncert v G duru Giuseppeja Tartinija s solistom Andrejem Gubenškom, Andante cantabile iz Klavirskega kvarteta v Es duru Ludwiga van Beethovna, glasbo iz klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja ter za to priložnost prevedeno Misel na mrtve Alphonsa de Lamartina s solistoma Slavico Ravnik in Igorjem M. Ravnikom. Program s kombinacijo godalnega zvoka ansambla in solistov, petja in recitacije je po mnenju poslušalcev zelo lepo izzvenel.

Kot ljubiteljski violinist se je prof. Pavle Košorok skoraj pol stoletja udejstvoval v zdravniških komornih ansamblih in nato od vsega začetka v orkestru, ki je bil za tridesetletnico svojega poustvarjalnega delovanja nagrajen s plaketo glavnega mesta Ljubljana. Dolga leta je bil neumoren srčni član in »dobra duša« orkestra, skrbnik ansambla in njegov predstavnik v stikih z zdravniško zbornico Slovenije, ki je za ansambel prevzela pokroviteljstvo. Po njegovem predlogu junijske koncerte orkester že več let izvaja v komornem vzdušju, v akustično izvrstnem okolju polhograjske graščine.

Izvajalci in obiskovalci smo se po koncertu družili še v parku v pogovoru in spominih na pokojnega, ob posladku, kozarčku in češnjah. Z željo, da bi glasba še naprej bogatila življenje ljudem, tudi zdravstvenim delavcem in njihovim sopotnikom vseh generacij, ki sestavljajo ta orkester. 

Prim. Igor M Ravnik, častni član orkestra Camerata medica