V Termah Snovik so praznovali 23 let uspešnega dela #video

V Termah Snovik so 23. januarja 2025, praznovali 23 let neprekinjenega delovanja. Ta častitljiva obletnica ni bila zgolj slavljenje dolgoletne tradicije, temveč tudi praznik naravne moči termalne vode in vezi, ki smo jih skozi leta stkali z našimi dragocenimi obiskovalci. Njihova zvestoba in zgodbe so srce naše rasti in gonilo našega razvoja.

Dogodek se je pričel z nagovorom direktorice Katarine Adam, ki je poudarila, kako pomembno vlogo ima prav vsak gost v zgodbi Term Snovik: »Vaša podpora nam veliko pomeni. Je vir naše energije in motivacija za nadaljnji razvoj. Turizem je dejavnost, kjer je nenehen razvoj ključnega pomena, in prepričani smo, da bomo z novimi pridobitvami ustvarili še boljšo ponudbo za vse vas.«

Pozdravil nas je tudi župan občine Kamnik, Matej Slapar, ki je poudaril pomen Term Snovik za prepoznavnost Tuhinjske doline in občine Kamnik: »Imamo srečo, da so Terme Snovik del naše skupnosti. Prispevate k prepoznavnosti naše regije in ustvarjate kraj, kjer se ljudje počutijo domače in sprejete.«

Glavno vlogo na slovesnosti pa so imeli prav naši zvesti gostje, ki so z nami delili navdihujoče zgodbe o tem, kako jim termalna voda in naše storitve spreminjajo življenje.

Franc Pestotnik je navdušeno opisal svoj 14-letni obisk term: »Imel sem težave s hrbtenico, a plavanje v termalni vodi mi je prineslo olajšanje in regeneracijo. Poleg zdravja pa je ta kraj tudi razkošje za oči – plavanje s pogledom na gozdove in sončne vrhove je resnično edinstvena izkušnja.«

Gospod Jože Debeljak je delil, kako mu redni obiski termalnega bazena in wellness centra pomagajo pri splošnem počutju: »Po napornih dnevih me voda v Termah Snovik napolni z energijo in sprosti telo.«

Gospod Srečo Urankar, ki je pri 87 letih še vedno vitalen, pa pripisuje zasluge naši termalni vodi: »Pred leti sem imel težave z želodcem. Namesto zdravil sem začel piti vodo iz Snovika in okreval. Danes se počutim odlično, in to dolgujem moči narave.«

Uroš Tomec, ki je po poškodbi hrbtenice našel rešitev v naših bazenih, je povedal: »Termalna voda in vadba v bazenu so bili ključni pri mojem okrevanju. Danes se gibam brez težav, za kar sem izjemno hvaležen.«

Zaključno besedo je imel prokurist in idejni vodja Term Snovik, Ivan Hribar, ki je kot otrok sanjal o termalnih bazenih in te sanje so danes vidne.

VIDEO

Slovenska delegacija se poklonila žrtvam holokavsta v Auschwitz-Birkenau #video

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta se da 27. januarja 2025, udeležili spominske slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Slovesnosti so se udeležili tudi člani delegacije, med njimi dr. Janez Žmavc, predstavnik ukradenih otrok, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška prevzgojna taborišča ter Mira Lipičar, nekdanja taboriščnica. 

Predsednica Pirc Musar je ob tej priložnosti izrazila globoko sožalje vsem žrtvam holokavsta in poudarila pomen ohranjanja spomina na to tragično obdobje zgodovine.

"Holokavst je bil zločin proti človečnosti, ki ga ne smemo nikoli pozabiti saj je bilo v taborišče odpeljanih tudi okoli 2300 Slovencev, Judov in Romov " je poudarila predsednica Pirc Musar. "Naša dolžnost je, da se spominjamo žrtev in da se zavzemamo za svet, v katerem se takšne grozote ne bodo nikoli več ponovile."

Ministrica Astja Vrečko je poudarila, da je kultura spomina ključnega pomena za preprečevanje ponovitve tovrstnih zločinov. "Kultura spomina nam pomaga razumeti preteklost in se iz nje učiti," je dejala ministrica Vrečko. "Le tako lahko gradimo prihodnost, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva."

Dr. Janez Žmavc je spomnil na slovenske žrtve holokavsta in poudaril, da je treba o tej temi še naprej govoriti in izobraževati mlajše generacije. Gospa Mira Lipičar pa je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju spomina na holokavst in preprečevanju vseh oblik diskriminacije in sovraštva.

VIDEO

Kratek zgodovinski oris:

Auschwitz-Birkenau je bilo največje nacistično koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno umorjenih več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Taborišče je bilo simbol holokavsta, najbolj grozljivega zločina v zgodovini človeštva. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je bil razglašen s strani Združenih narodov leta 2005 in se obeležuje vsako leto 27. januarja, na dan, ko so leta 1945 sovjetske sile osvobodile Auschwitz-Birkenau.

Slovenska delegacija se je s svojo udeležbo na slovesnosti poklonila vsem žrtvam holokavsta in izrazila svojo zavezanost k ohranjanju spomina na to tragično obdobje zgodovine.

Foto in video: UPRS

Nevenka Črešnar Pergar je častna konzulka na konzulatu Republike Južne Afrike

Ljubljana, 14. 1. 2025 – Sinoči je veleposlanik Republike Južne Afrike, s sedežem na Dunaju, pristojen za Slovenijo in tudi Slovaško, Rapulane Molekane, gostil povabljene ob ponovnem odprtju konzulata JAR v Ljubljani. Častna konzulka je Nevenka Črešnar Pergar. Gospodarske priložnosti in skupne vrednote obeh držav je slikovito izpostavil državni sektretar na MGTŠ Matevž Frangež.

Odnosi med Slovenijo in JAR so tradicionalno dobri. K temu je mnogo prispeval tudi gospodarstvenik in nekdanji častni konzul Janez Pergar, ki je svoje poslanstvo opravljal več kot 20 let. Po njegovi smrti leta 2023 konzularnega servisa v Ljubljani ni bilo več.

Nova častna konzulka Nevenka Črešnar Pergar je poznana in uveljavljena v poslovnem svetu doma in v tujini, z bogatimi izkušnjami članstva v nadzornih svetih domačih in tujih družb, pravnica, nekdaj tudi na pomembnih  položajih v javnem sektorju, še posebej pa jo odlikuje sposobnost povezovanja ljudi. Sam postopek za imenovanje častnih konzulov je dolgotrajen, traja več kot pol leta in je zelo podoben imenovanju veleposlanikov, Tudi kandidatov za mesto častnega konzula JAR je bilo več.

 

Črešnar Pergar je odlična poznavalka Republike Južne Afrike, njenega gospodarstva, turističnih zmogljivosti, ponudbe in priložnosti, kulture in umetnosti. Ob inavguracijskem nagovoru sta oba z veleposlanikom Molekanom prav te stične točke med državama tudi poudarila. Ob tem ni zanemarljivo, da je JAR najbolj razvita afriška država, Blagovna menjava med državama je v letu 2023 dosegla 81 mio EUR, kar Republiko Južno Afriko uvršča na 60. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. Do vključno novembra 2024 pa je menjava znašala 71 mio evrov. Priložnosti se odpirajo v avtomobilski industriji, saj je JAR največja proizvajalka vozil na afriški celini. Že leta pomemben del blagovne menjave sloni na farmacevtski industriji, strojih in mehanskih napravah (skupaj skoraj 40 odstotkov menjave), sledijo gumarska industrija, električna strojna oprema, optični, fotografski in drugi finomehanski izdelki ter papir, karton in sorodni izdelki.

Državni sekretar Matevž Frangež je veleposlaniku Molekanu sporočil, da so za častno konzulko izbrali najbolj primerno osebo in izpostavil profesionalne kompetence in osebne lastnosti Črešnar Pergar. Izpostavil je tudi primerljivosti in raznolikosti med državama, ter tri naravne vrednosti oz. vrednote, ki nas povezujejo, voda, mir in čebele. Nova častna konzulka JAR je zagotovila, da si bo za dobre bilateralne odnose in dinamično medsebojno poslovanje intenzivno prizadevala.

Dogodka se je udeležo okoli 150 gostov diplomatske ravni, gospodarstvenikov in predstavnikov javnega sektorja,

www.sa-consulate.si                      

Čigavo je naše življenje, od Boga, Države, Cerkve…?

Ljubljana, 14. 1.2025 - Na odru Male Drame bo prva slovenska uprizoritev leta 2020 napisane drame znanega nemškega odvetnika in pisatelja Ferdinanda von Schiracha Bog v režiji Petra Petkovška bo premierno zaživela v petek, 17. januarja, ob 20.00 v Mali Drami. Obravnava aktualno vprašanje zdravniške pomoči pri umiranju.

Zato je po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel, prišla na oder ob pravem času, ker je tematika, ki jo v svoji drami obravnava von Schirach, trenutno tudi v slovenski družbi izjemno aktualna. Besedilo je po njenem mnenju še posebej dragoceno zato, ker se ne postavlja na nobeno stran, ampak poskuša tematiko osvetliti z vseh možnih vidikov.

Vznemirljiva in provokativna drama Bog  obravnava primer 78 letnega antagonista, ki želi svoje življenje zaključiti s pomočjo zdravnikov in s tem odpre pomembna vprašanja sodobne etike življenja: Komu pripada človekovo življenje? Lahko posameznik sam odloča o svoji smrti? Ali mu je pri tem družba dolžna pomagati? In še bolj konkretno, ali mu pri tem mora pomagati zdravnik? Schirach – mojster konverzacije in ubesedovanja etičnih dilem – filozofsko razpravo o smislu bivanja spretno zakodira v debato na temo samomora z zdravniško asistenco, trenutno aktualno tako v Nemčiji kot tudi v Sloveniji in drugod po svetu.

Režiser Peter Petkovšek razmišlja in se sprašuje: »Kaj za družbo pomeni uzakonjena evtanazija v takšni ali drugačni obliki? Gre za splošen napredek človeštva in civilizacijskih zmožnosti ali za moralno in pravno sporne postopke, ki kršijo zdravniške in druge etične nazore? Je prav ali ne, da družba nudi smrt kot legitimno ‘zdravljenje’ nekaterih oblik trpljenja ali naveličanja? In če jo nudi, ali so do nje upravičeni le tisti, ki neznosno in neozdravljivo trpijo, ali tudi vsi, ki se za to odločijo iz drugih na videz nerazumljivih razlogov, ne glede na siceršnje zdravstveno stanje ali starost? Vseh teh vprašanj se loti drama Bog v obliki etičnega posveta, na katerem se predstavijo različni vidiki in mnenja. Enostavnega ali absolutnega odgovora ni in hitro se zavemo, da se v resnici pogovarjamo o širših konceptih: kaj je to svobodna volja, kaj pomeni trpljenje, kako se meri vrednost življenja?«  Režiser tudi pove, da so poskušali dati večji poudarek protagonistu drame Richardu Gärtnerju, ki ga igra Ivo Ban, poleg tega je ob koncu z glasovanjem v igro vključeno tudi občinstvo.

Ivo Ban, ki se je igralski ekipi pridružil kot gost, je povedal, da je besedilo v gledališkem smislu fenomenalno. Ker ima sam le tri večje tekstovne bloke, se je sprva spraševal, kaj bo v igralskem smislu počel ves čas predstave, ko poteka zasedanje etičnega sveta, a kmalu je "dobil toliko zadolžitev", da morda lahko reče, da je je to ena njegovih bolj zahtevnih vlog.

Igralka Maša Derganc povedala, da je njena vloga pravzaprav vloga, ki uprizarja avtorja samega, kar jo je vzpodbudilo, da je raziskala njegovo življenje ter ugotovila, da gre za zelo kompleksen lik. Svoj lik je sicer opisala kot zelo pristranski, saj "zelo zavzeto opravlja svoje delo za svojega klienta". Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

Dramaturginja Eva Kraševec je poudarila, je želja protagonista, prosilca za predčasno smrt, zelo osebna in temelji na osebni izkušnji. Sam sicer ni bolan niti nima psihičnih težav. Ima pa za seboj težko izkušnjo počasnega in bolečega umiranja za rakom soproge Elisabeth, ki se je v najtežjem obdobju bolezni obrnila na zdravnike, naj ji pomagajo umreti, a njene prošnje niso uslišali. Sam želi najti pot, kako to pravico omogočiti zase in tudi širše, za vse ljudi. Von Schirach je tako dramo postavil v polje filozofije eksistencializma. Zanima ga predvsem, ali ima človek pravico, da se odloča o lastni smrti. Od tod tudi pomenljivi naslov igre Bog. Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

Igralec Saša Tabaković pa je med drugim izpostavil, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

V predstavi igrajo še Maja Sever, Barbara Žefran, Pia Zemljič, Veronika Drolc in Primož Vrhovec k. g.

Dramo je iz nemščine prevedla Mojca Kranjc, avtorji priredbe prevoda so ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo sestavljajo še lektor Arko, avtor videa Urban Zorko, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja in oblikovalka maske Gordana Bobojević, skladatelj Peter Žargi in oblikovalec svetlobe Dani Žorž.

Prve ponovitve bodo na sporedu 18., 20., 21. in 22. januarja ter 3., 19., 20. in 22. februarja ob 20.00.