Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, cenjeni rojaki doma in po svetu.
V času, ko se narava prebuja in z njo tudi tisto tiho v nas, vam iskreno želim, da bi letošnja velika noč v vaše domove in misli prinesla mir. Mir v srcu in odnosih ter upanje, ki presega besede.
Velikonočna poslanica predsednika vlade dr. Roberta Goloba | Avtor: KPV
Velika noč je praznik, ki nas spomni, da tudi v najzahtevnejših okoliščinah nikoli ne smemo izgubiti vere, zlasti vere v moč človeka. Kajti prav v človeškem dostojanstvu, odgovornosti in notranji trdnosti se skriva največja moč skupnosti. To je praznik, ki nas uči, da se tudi v najtežjih časih vedno znova odpirajo nove poti.
V svetu, polnem izzivov in preizkušenj, je zato še posebej pomembno, da ostajamo povezani: drug z drugim in drug za drugega. Da znamo prisluhniti in stopiti skupaj, tudi če mislimo različno. Da ne pozabimo, da človečnost ni šibkost, temveč temelj prave moči.
Praznični čas, povezan s simbolom novega rojstva, nas vabi k razmisleku o tem, kakšen svet želimo soustvarjati in katere vrednote želimo prenesti naprej – otrokom, vnukom, tistim, ki prihajajo za nami. Naj bo to svet odprtosti, poguma in sočutja.
Vsem želim, da te blagoslovljene praznike preživite v miru, prežete z lučjo, pogumom in vero v boljšo prihodnost.
Dr. Robert Golob, predsednik vlade Republike Slovenija
V imenu slovenskih
škofov je letošnjo velikonočno poslanico predstavil mariborski nadškof
metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Msgr. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit; Foto: Matjaž Feguš, Feguš film.
Ko se je apostol Janez zazrl v Jezusov prazni grob, je s
telesnimi očmi lahko videl povoje, ki so ležali na mestu, kjer je bilo položeno
njegovo razbičano, mrtvo telo, in videl je prtič, ki je bil posebej, zvit na
drugem mestu. Njegov notranji, duhovni pogled pa je bil ob tem prevzet od
spoznanja, da je Jezus zares vstal od mrtvih in da se je v polnosti uresničila
Jezusova večkratna napoved vstajenja.
Zakaj je Janez videl več kot Peter? Ker je Gospoda ljubil in
s tem pokazal, da hoče biti zvest Bogu. Tudi v najtežjih in najusodnejših
trenutkih, ko so vsi drugi Jezusa zapustili, je bil ob njem, tudi pod križem,
ob njegovi smrti. Prav ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest
Kristusu, mu je omogočila, da je mogel videti več.
VIDEO
Izkušnja vere, da je Jezus premagal smrt in živi, je bilo od
vsega začetka osrednje in bistveno oznanilo krščanstva. Letos kristjani
obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora, ki se je sestal v
Niceji, blizu Carigrada, leta 325, na katerem so jasno poudarili, da je Jezus
tretji dan vstal od mrtvih.
Gospodovo vstajenje od mrtvih ni samo dar Očeta Sinu, ker je
v celoti izpolnil njegovo voljo. Njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam
govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo
zadnje besede.
Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem
letu želi poglobiti našo vero, da je »Sin človekov moral biti izročen v roke
grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati« (prim. Lk 24,7).
Dragi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi,
dragi verniki in ljudje dobre volje! Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam
želim, naj vam Vstali podari takšno ljubezen, ki bo videla več in bo videla
naprej, vse do obzorij večnosti.
Naj praznovanje letošnje velike noči poglobi našo vero in
rodi v nas upanje, da je Kalvarija samo postaja na poti do velikonočnega jutra,
saj je »naše življenje s Kristusom skrito v Bogu« (Kol 3,3).
Vsak od nas je povabljen, da se kot apostol Janez v teh
velikonočnih praznikih ustavi ob Jezusovem praznem grobu, vstopi vanj ter »vidi
in veruje.«
Letos veliko noč obhajamo skupaj s kristjani vzhodnih
Cerkva, ki se ravnajo po julijanskem koledarju. Tudi njim voščim: »Hristos
vaskrse. Voistinu vaskrse.«
»Gospod je vstal, resnično je vstal!« Vstal je in živi –
Aleluja!
Slovenija, 17. 4. 2025 -
Velika noč, največji praznik krščanske vere, je trenutek, ko vesolje
zadrži dih pred veličastno skrivnostjo vstajenja. To je praznik, ki prežema
srca z neizmernim upanjem, zmagoslavjem nad smrtjo in obljubo večnega
življenja. Je dan, ko tema popusti svetlobi, ko žalost prehaja v radost, ko se
obupanost spremeni v upanje. Jezus Kristus je premagal smrt, prinesel odrešenje
in podaril človeštvu dar večne ljubezni, ki je neuničljiva, večna in brezmejna.
Na velikonočno jutro verniki slavijo to čudežno preobrazbo
življenja. Cerkev oživi, zvonovi napolnijo zrak z radostjo, dišeče rože krasijo
oltarje, obredi pa povzdigujejo duše k Bogu. Maša na ta dan je poseben trenutek
milosti, ko se verniki združijo v molitvi, se poklonijo simbolu križa, obnovijo
svoje krstne obljube in sprejmejo evharistijo – telo Kristusa, ki hrani in
krepi duhovno življenje.
Procesije, ki potekajo ob praznovanju, niso le sprehod,
temveč globok izraz vere. Zvonjenje cerkvenih zvonov, prapori, prižiganje sveč,
nosilci križa – vse to je vidno znamenje neomajne predanosti. Verniki skupaj
korakajo, njihovi koraki pa odmevajo v zgodovino, ki prepleta duhovnost in
tradicijo. To je trenutek, ko skupnost praznuje, se povezuje in se polni z
milino vstajenja.
Velika noč je praznik miru, ljubezni in odrešenja. To je
čas, ko srca zapojejo v radosti nad zmago življenja. Njeno sporočilo presega
meje časa in prostora, prinaša luč v temine življenja in združuje vernike v
neizčrpni radosti vere.
Volčji Potok, 16. 3. 2025 - Arboretum Volčji Potok v pomladno sezono vstopa v znamenju prenov in
novosti. V najbolj obiskanem botaničnem parku v državi je tako prenovljen
Francoski vrt s pušpanom, v teku je energetska sanacija treh osrednjih
objektov, javni zavod pa krepi tudi ponudbo, med drugim s posebnimi tematskimi
potmi za osebe z oviranostmi. Arboretum je pravi raj za ljubitelje cvetja,
narave, fotografe, slikarje ter druge umetnike.
Arboretum Volčji Potok je zaklad narave, kulture in
inovacij, ki v pomladni sezoni odpira svoja vrata z nežnim šepetom cvetov,
svežino prenov in bogatim dogajanjem. Ta očarljiv prostor, ki ga je lani
obiskalo skoraj 350.000 ljudi, s svojimi novostmi in lepoto prepriča vsakogar,
da vsaj za trenutek pozabi na vsakdanje skrbi in se prepusti čarobnosti narave.
Obiskovalci so najprej povabljeni v prenovljen Francoski
vrt, kjer se je zamenjava pušpana prepletla z ohranjanjem kulturne dediščine. S
finančno podporo Ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine Slovenije so zgodovinski načrti družine Souvan dobili novo
življenje. Novi pušpan, odporen na bolezni, obdaja vrt s prefinjenim šarmom,
kjer se preteklost in prihodnost srečata v harmoničnem objemu.
Pomemben korak naprej predstavlja energetska sanacija treh
ključnih objektov – galerije, pristave in vrtnega centra. Projekt, vreden
skoraj 1,2 milijona evrov, prinaša svežino tako na tehnični kot estetski ravni.
Z zamenjavo energentov, izolacijo fasad in modernimi pročelji stavbe zasijejo v
novi luči. Poleg 40-odstotnega prihranka pri stroških ogrevanja bodo zgradbe
sedaj na voljo obiskovalcem skozi vse letne čase, kar dodaja pomemben pomen
temu zgodovinskemu parku.
V Arboretumu pa se narava ne razkriva le v barvah in vonjih,
temveč tudi v svoji terapevtski moči. Projekt Modra palica z interaktivnimi
čutnimi potmi za ranljive skupine odpira vrata narave osebam z demenco, slepim,
gluhoslepim in gibalno oviranim. Pot za spomin, oblikovana s pomočjo
prostovoljcev iz Spominčice, Dlan in Zveze Lions klubov Slovenije, vključuje
vonje, zvoke in otipe, ki obiskovalcem omogočajo edinstveno izkušnjo narave. www.arboretum.si/arboretum/pot-za-spomin/V
prihodnje se načrtuje še razširitev teh poti, saj Arboretum stremi k
inkluzivnosti in družbeni odgovornosti.
Bogata je tudi digitalna plat Arboretuma – digitalni
kataster drevnine omogoča obiskovalcem raziskovanje drevesnih vrst, ki so predstavljene
na javnih portalih, povezanih z QR kodami na imenskih tablicah dreves. Ta
inovacija naravo prepleta s tehnologijo in ponuja vpogled v strategije sajenja
za blaženje podnebnih sprememb.
Pomladna razstava Arboretuma je pesem narave, kjer tulipani
v kar 350 različnih sortah, nežne narcise, razkošne magnolije in očarljive
češnje pripovedujejo zgodbo barv in vonjev. Gredice so oblikovane z umetniško
vizijo, da barve in oblike nežno vodijo pogled in navdihnejo vsakogar.
Dvignjeni cvetoči labirint pred pristavo, ki ga krasijo nežni pomladni cvetovi,
obiskovalcem omogoča, da naravo doživijo skozi svoje čute.
Arboretum je pravi ra j za fotografe in slikarje, kjer
prizori cvetja, krošenj in svetlobe omogočajo ustvarjanje edinstvenih
umetniških del. Tu se narava razkriva kot neponovljiva mojstrovina, ki
navdihuje in povezuje ljudi z njenim bistvom. Več na www.arboretum.si/dogajanje/
Med številnimi dogodki letošnje sezone ne gre spregledati
zeliščarskega dne, festivala cvetov, dneva folklore ter začaranega parka
jeseni. Pomladni piknik pod češnjevimi krošnjami, filmski večeri poleti in
bučna razstava jeseni dopolnjujejo bogat program prireditev, ki obiskovalcem
omogoča doživljanje narave na različne, vendar vedno enako očarljive načine.
Pomlad v Arboretumu pa letos doseže še en vrhunec – izdajo
znamke Arboretuma Volčji Potok, ki Arboretum postavlja na piedestal slovenske
naravne in kulturne dediščine. Ta edinstveni prostor s svojo lepoto,
inovacijami in odprtimi srci prostovoljcev vabi obiskovalce, da postanejo del
njegove zgodbe.