31. oktober je dan,
ko se spominjamo poguma in odločnosti posameznikov, ki so v prelomnem času
evropske zgodovine zahtevali pravico do svobode misli in izražanja. Dan
reformacije ni le zgodovinski spomin na versko in kulturno gibanje 16.
stoletja, temveč praznik duha razuma, znanja in napredka.
Reformacija je
pomembno zaznamovala tudi slovenski narod. Takrat smo dobili prvo knjigo v
slovenskem jeziku, kar je bil mejnik na poti k oblikovanju naše narodne
identitete. Prav slovenski jezik je skozi stoletja ostal trdna vez med ljudmi
in prostorom, v katerem živimo, ter pomemben temelj naše državnosti.
V današnjem času je
vrednote reformacije – dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt
dialog in spoštovanje različnosti – še posebej pomembno negovati. Le družba, ki
spoštuje moč besede in spodbuja svobodo izražanja, lahko gradi vključujočo,
odgovorno in napredno prihodnost.
Ob tem prazniku naj
nas vodi misel, da je moč sprememb vedno v ljudeh – v našem pogumu, v naši
pripravljenosti poslušati druge in iskati skupne poti.
Predsednik vlade dr. Golob | Avtor: KPV Danes se s spoštovanjem in ponosom spominjamo časa pred skoraj pol tisočletja, ko se je pred skoraj pol tisočletja med slovenskim narodom prižgala iskra jezika, duha in poguma. Dan reformacije ni le kulturni praznik, temveč opomin, da brez jezika ni naroda. Ko je Primož Trubar prvič zapisal »Lubi Slovenci«, je vsakemu med nami podaril neprecenljivi zapis v lastnem jeziku. To je storil z vero, da znanje in pismenost osvobajata. Takrat je bila knjiga prebojna tehnologija, simbol napredka, ki je slovenski narod povezala in ga vodila v stoletjih iskanja samostojnosti. Opominjala nas je, da govoriti, brati in misliti v svojem jeziku ni bilo vedno samoumevno. Reformacija ni bila le versko gibanje, temveč gibanje razuma in srca. Gibanje, ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo. To so tudi temelji sodobne družbe, ki jo oblikujejo vrednote znanja, radovednosti, poguma, odprtosti za dialog in ponosa na svoje korenine.
V času današnjih hitrih sprememb nas prav te vrednote učijo, da prihodnost gradimo z jasnim pogledom naprej. Tako kot so reformatorji verjeli v moč knjige, verjamemo danes v moč znanja, sodelovanja in skupnosti. Danes živimo v obdobju številnih tehnoloških in družbenih prelomnic. Umetna inteligenca ni le tehnološki dosežek, temveč novo poglavje v zgodovini človeštva. Tako kot je reformacija odprla vrata znanju in jeziku vsem ljudem, je danes naša naloga, da tudi z novimi tehnologijami, današnjimi simboli napredka, ohranjamo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet z mislijo na skupno dobro za več znanja, dostopnosti in povezanosti ter da gradimo družbo, ki temelji na razumevanju, strpnosti in sožitju, družbo, ki ostaja povezana s svojim jezikom. Verjamemo, da lahko slovenska beseda živi in se krepi, če jo negujemo, če ji damo prostor v šolah, kulturi, javnem življenju in novih tehnologijah ter če zaupamo vase. Kajti moč naroda je v jeziku, moč jezika pa je v narodu, ki verjame vase.
Ob dnevu reformacije se s spoštovanjem poklonimo vsem, ki so gradili temelje našega jezika in narodne identitete. Njihova zapuščina nas zavezuje, da mislimo s svojo glavo, govorimo s svojim glasom in hodimo po svoji poti samozavestno, pogumno in ponosno. Iskrene čestitke ob dnevu reformacije. Dr. Robert Golob predsednik Vlade Republike Slovenije
Medvode, 25. 10. 2025 - V športni dvorani v Medvodah je potekala osrednja slovesnost ob dnevu
suverenosti, ki obeležuje 34 let od odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade
iz Slovenije. Dogodek, ki je v slovensko zgodovino zapisan kot simbol dokončne
uveljavitve državne samostojnosti, je potekal v slovesnem, a hkrati toplem in
povezovalnem vzdušju. Slovesnost sta pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih
društev Sever, kar je dogodku dodalo še globlji pomen spoštovanja do
vseh, ki so aktivno prispevali k obrambi slovenske suverenosti
Slovesnost se, poleg spomina na odhod zadnjega vojaka JLA,
osredotočapredvsem na sedanjost in
kritično preizprašuje pojem suverenosti skozi etiko, pravo, mednarodno
politiko, gospodarstvo in kulturo, torej skozi temeljne elemente nacionalne
samobitnosti. Tako retorična vprašanja o suverenosti izzvenijo kot opomin, da
je suverenost večplastna in smo zanjo, poleg politike, vsi odgovorni.
VIDEO - Proslava DAN SUVERENOSTI v Medvodah. Avtor Brane Gradišnik
Slavnostni govornik večera je bil dr. Miroslav Cerar, dekan
Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in bivši predsednik vlade, v mandatu
katerega je bil praznik tudi uzakonjen. V svojem govoru je poudaril, da
suverenost ni le politična neodvisnost, temveč tudi zaveza k spoštovanju pravne
države, človekovih pravic in odgovornemu državljanstvu. Spomnil je na pogum
slovenskega naroda v prelomnih trenutkih leta 1991 ter pozval k ohranjanju
vrednot, ki so omogočile nastanek samostojne države. Njegove besede so bile
prežete z mislijo na skupno dobro, medsebojno spoštovanje in potrebo po dialogu
v času družbenih izziv.
VIDEO - Z video sporočilom je navzoče nagovorila tudi dr. Beti Hohler, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča,
Z video sporočilom je navzoče nagovorila tudi dr. Beti
Hohler, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je poudarila pomen
mednarodnega pravnega reda, miru in pravičnosti kot temeljev, ki jih je
Slovenija z osamosvojitvijo postavila v središče svojega državnega delovanja.
Njeno sporočilo je bilo izraz globokega spoštovanja do prizadevanj slovenskega
naroda za svobodo in pravico.
Kulturni program, ki je sledil govoru, je bil izjemno
raznolik in umetniško dovršen. Nastopili so Policijski orkester pod vodstvom
Nejca Bečana, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, solistka Monika
Avsenik, program pa sta povezovala dramska igralca Ajda Smrekar in Rok Vihar.
Vsak nastop je prispeval k celostni podobi dogodka. Posebno noto je dodala tudi
vizualna podoba dogodka, ki jo je zasnoval režiser Tomaž Letnar s
pomočjo svetlobnih projekcij in arhivskih posnetkov.
Festivalna dvorana, eno najbolj prepoznavnih prizorišč družabnih
plesov v Ljubljani, bo v petek, 24. oktobra, ob 20. uri ponovno gostila
otvoritveni ples nove sezone. Z dolgoletno plesno zapuščino in živahnim utripom
ostaja prostor srečevanja plesnih navdušencev vseh generacij, ki v ritmih
valčka, tanga ali salse uživajo v druženju in glasbi
Pionirski dom – Center za kulturo mladih že več kot pet desetletij
ohranja tradicijo družabnih plesov. Plesni večeri v Festivalni dvorani, ki
ponuja izjemno vzdušje tako izkušenim plesalcem kot tudi začetnikom, poskrbijo
za prijeten konec tedna. Za priljubljenost plesa v Sloveniji je v veliki meri
zaslužen Adolf Jenko, plesalec, koreograf in pedagog. Po študiju na
Visoki akademiji za ples v Parizu je leta 1927 v Ljubljani ustanovil Plesni
zavod Jenko in tako ples približal širši javnosti. Obogatil je plesno kulturo v
Sloveniji, saj je uvedel številne družabne plese, kot so šimi, black bottom,
čarlston in mnogi drugi, s čimer je domačo sceno močno popestril.
Na otvoritvenem družabnem plesu nove sezone bodo v petek, 24. oktobra, ob
20. uri, zazveneli ritmi angleškega in dunajskega valčka, tanga, fokstrota,
diskofoksa, sambe, čačačaja, rumbe, jiva, salse, bachate in mamba. Pod
glasbeni izbor se tudi tokrat podpisuje DJ Roman.
Festivalna dvorana nadaljuje tradicijo osrednjega družabnega urbanega
središča. Leto bomo sklenili s tradicionalnim Božičnim plesom, ki bo na
sporedu v četrtek, 25. decembra, ob 20. uri.
Prodaja vstopnic: na vseh prodajnih mestih sistema Eventim, na spletni
stranieventim.si in pri blagajni Festivalne dvorane uro pred dogodkom.
Uporabniki s kartico
ugodnosti za invalide imajo brezplačen vstop .Hvala za pozornost, ki jo
namenjate programu Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih.
