16 avgust 2009
Pogled s Slemenove špice
.
14 avgust 2009
Zlati rez
Zlati rez v arhitekturi - Partenon.
Vrednost razmerja zlatega reza dobimo med dvema številoma Fibonaccijevega zaporedja, v katerem dajeta dve sešteti zaporedni števili tretje število. 1 + 2 = 3, 2 + 3 = 5 itd. (1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377 itn.) Čim višji sta obe števili v ulomku, tem bolj natančno se razmerje približa zlatemu rezu. Na primer: 3/2 = 1,5; 5/3 = 1,666; 8/5 = 1,6; 13/8 = 1,625; 21/13 = 1,615 ...
Zlati rez so uporabljali že Egipčani in Grki. V razmerju zlatega reza so gradili Grki stavbe ter oblikovali posodje (vaze). Grki so upodabljali človeško telo tudi v proporcih zlatega reza.
Pri določenih rastlinah so zaradi rasti manjši listi proti večjim listom v razmerju zlatega reza. Vse oblike, ki izhajajo iz petkotnika, vsebujejo razmerje zlatega reza - npr. listi, cvetovi (šipkov cvet, list bršljana, tekstura ananasove skorje,…) Tudi v živalskem svetu najdemo oblike v razmerju zlatega reza (polž, morska zvezda).
V 19. stoletju je A. Zeising sistematično analiziral dele človeškega telesa po zlatem rezu.
Le Corbusier (1887-1965) je sestavil merski sistem na osnovi mer človeškega telesa in zlatega reza, ki ga je imenoval Modulor.
Proporci človeškega telesa po Vitruviju - Leonardo Da Vinci, Vitruvian man, okoli leta 1490.
Poleg zlatega reza so zanimive tudi druge študije proporcev človeške figure. Rimski arhitekt Vitruvij, ki je živel v prvem stoletju pr. n. št. v dobi Julija Cezarja in Avgusta, je napisal delo Deset knjig o arhitekturi, v katerem opisuje tudi idealne proporce človeške figure. Leonardo Da Vinci je narisal študijo proporcev človeškega telesa po Vitruvijevi analizi.
Zlati rez - kiparstvo, Michelangelo, David, leta 1501-04.
Beline robov na straneh knjig so bile včasih v razmerju 3 : 5 :8. Razmerja 3 : 5 in 5 : 8 izhajajo iz Fibonaccijevega zaporedja in se približujej
Nina Beguš, ART Ljubljana
.
10 avgust 2009
V Centeru starejših Trnovo znižali dohodkovni kriterij
Ob objavi prednostne liste dne 11.7.2009 je bil za nerazdeljena preostala stanovanja objavljen javni poziv, na katerega se lahko prijavijo prosilci od 13.7.2009 do vključno 13.8.2009.
Pogoji za prijavo so enaki, kot so določeni v 1. javnem razpisu, razen dohodkovnega kriterija, pri katerem se bo spodnja meja za vse oblike gospodinjstva znižala nominalno za 130 €. Tako bo znašal neto dohodek za obdobje od 1.8.2007 do 31.7.2008:
Velikost gospodinjstva
meje neto dohodka v EUR
1-člansko od 654,47 do 1.743,26
2- člansko od 1.046,70 do 2.179,08
3- člansko od 1.308,19 do 2.745,63
Prosilcem, ki so že oddali vloge v okviru 1. javnega razpisa, vloge ni potrebno ponovno oddajati; na novo se pa lahko prijavijo vsi tisti prosilci, ki vloge zaradi neizpolnjevanja dohodkovnega kriterija niso vložili.

.
07 avgust 2009
Kompozicija v slikarstvu
Kompozicija (lat. zgradba, sestava) je eden izmed pomembnejših elementov, ki določa končno formo likovnega dela. Obliko kompozicije določajo proporci celote, format, oblike likovnih enot in druge oblikovne značilnosti (npr. smeri likovnih enot, njihovi položaji, velikosti, svetlosti ploskev, barve). Vse te lastnosti se med seboj povezujejo po določenih načelih likovnega reda (organizacijski principi): ritem, ravnovesje, proporci, kontrast, dominacija, harmonija, enotnost.
Trikotniška kompozicija - P. Picasso, Portrait of Dora Maar, leta 1937.
Način kako je likovno delo kompozicijsko urejeno odloča tudi o učinkovanju likovnega dela. Tako je likovno delo glede na kompozicijo lahko negibno (statično), uravnoteženo ali prožno (dinamično).
Področja likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura) različno obravnavajo značilnosti kompozicije. Tako pri slikarstvu, ki je vezano na slikovno ploskev, kompozicijo določamo glede na format (slikovno polje). Pri kiparstvu si lahko skulpturo ogledamo iz več zornih kotov, zato proučevanje njene kompozicije zahteva drugačno obravnavo kot pri sliki. Tudi obravnava kompozicije v arhitekturi zahteva drugačne pristope (npr. gibanje skozi prostor ustvarja neštete možnosti dojemanja kompozicije določenega prostora).
Kompozicijski načini v slikarstvu - obstaja več kompozicijskih načinov: prosta (nevezana) kompozicija, pasovno vezana (vodoravna) kompozicija, trikotniška kompozicija, diagonalna kompozicija, razpršena (difuzna) kompozicija, simetrična kompozicija ter asimetrična kompozicija.
Prosta kompozicija - jama Lascaux.
Pasovno vezana kompozicija - bazilika San Vitale, Ravena.
Razpršena kompozicija - J. Pollock, Lavander Mist, leta 1950.
Kompozicija na okrogli slikarski ploskvi (tondo) - Parmigianino, avtoportret, prva polovica 16. stoletja.
Simetrična kompozicija -K. Malevič, Črni kvadrat, leta 1915.
Nina Beguš, ART Ljubljana
.