Praznik dneva samostojnosti in enotnosti

Minilo je 19 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem smo 23. decembra 1990, Slovenci pokazali enotnost. Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je pritrdilno odgovorilo 88,5 odstotka vseh volivcev. Rezultati so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december obeležujemo kot državni praznik.



Sprva se je praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.



Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.



Letošnja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila že v sredo v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bil predsednik vlade Borut Pahor. Praznik so pred tem počastili tudi poslanci DZ s slavnostno sejo, na kateri je bil slavnostni govornik podpredsednik DZ Miran Potrč. Ljubljanski nadškof Alojz Uran pa je istega dne vodil mašo za domovino.



Vir:STA. Foto: J.Platiše in STA
.

Božična poslanica nadškofa Urana

Božični praznik danes poznajo vsi ljudje. Praznujemo ga različno: nekateri se veselijo prostih dni, drugi priložnosti za nakupovanje, tretji veselega decembra ali uživanja novoletnih počitnic. Za mnoge je božič družinski praznik, ko so vsaj nekaj časa lahko vsi skupaj.

Verski običaji marsikoga predramijo, da se v spominu vrača v otroštvo in zahrepeni po toplini, ki jo je nekdaj doživljal. Različne življenjske preizkušnje tovrstne želje še okrepijo.

Skrivnost vere nam osrednje sporočilo božičnega dogodka želi znova posredovati. Mlada družina, Jožef, Marija in Jezus išče dom, razumevanje in sočutje. Ne najde drugega prostora kot zapuščeno votlino, stajo za živali izven mesta Betlehem.

Ali podobno vprašanje ne vznemirja nas tudi danes? Za običajno družino očeta, matere in otrok je v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. Sporočilo božiča je jasno. Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje: telesno življenje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prednikov in odkrivanje smisla življenja.

Božji otrok prihaja, da razodene človekoljubnost Boga in bistvo človeka za vse čase.

Veselimo se čudeža življenja, ki je hlev spremenil v svetišče in ki se je približal vsem ubogim ter postal kruh za življenje sveta. Sprejmimo ga v svoje srce.

Tako bomo lahko povsod prinašali veselje in sporočilo, da Bog še ni obupal nad človekom in tudi najbolj izgubljenemu bitju omogoča nov začetek.

Vsem vam, posebej bolnim, obupanim, zasvojenim in zapornikom voščim mir božične noči, ki naj vas z Božjim blagoslovom spremlja tudi v novem letu 2010.
.

Božična poslanica predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka

"Božič je najlepši čas v letu. Še nekaj ur, pa bomo sedli za mizo skupaj z našimi bližnjimi, izmenjali si bomo darila in izmenjali bomo dobre želje.



Božič je čas dobrih želja in čas, ko mislimo na vse tiste, ki potrebujejo našo pozornost, ki potrebujejo tudi našo pomoč. Med nami živijo ljudje, ki so osamljeni, ki so bolni in ki potrebujejo pomoč na razne načine. Prav je, da se tega spomnimo in zanje kaj storimo.

Danes sem imel priložnost obiskati ljubljanski center za brezdomce, preživeti nekaj časa z ljudmi, ki se tam zbirajo, in jim tudi zaželeti vse dobro v želji, da bi tudi njim življenje prihodnje leto potekalo lepše.

V naši družbi moramo razvijati solidarnost. Imamo odlične organizacije, veliko humanitarnih aktivistov, ljudi, prostovoljcev, ki skrbijo za druge. Prav je, da jim pomagamo in prav je, da vemo, da bo tudi naša država v prihodnje storila več za to, da bo naša solidarnost še naprej dobra in da bo življenje vseh ljudi pri nas lepše."
.

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva. Božič je za veliko nočjo, največji krščanski praznik. Veselje, ki ga oznanja in prinaša božič, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet. Bog je postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu.

Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali 25. december zato, ker se v tem času dnevi ponovno začnejo daljšati.


Milanska katedrala 12.12.2009. Foto: J. Platiše

V katoliški Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik – trikratno obhajanje svete maše: opolnoči, ob zori in podnevi. Pri polnočni maši je največji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa , s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja.

Srčika praznika ni le v tem, da se je spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero.
.