RUSALKA - Odmevna produkcija opernega festivala iz Glyndebourna

»S to veličastno novo produkcijo se je Dvořakova Rusalka približala zapoznelemu mednarodnemu priznanju ene od velikih mojstrovin romaničnega repertoarja. Predstava je nenavadno ganljiva, zatopljeno nadzemeljska in omamno lepa«, je zapisal Rupert Christiansen v The Telegraph.

Še 1., 3. in 4. februarja ob 19. uri, ter 2. februarja ob 15. uri si v Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledamo Dvořakovo Rusalko, v izvedbi Opere Slovenskega narodnega gledališča in baleta Ljubljana, pod taktirko češkega dirigenta Tomáša Hanusa, ki je pred kratkim z velikim uspehom dirigiral Rusalko v režiji Martina Kušeja v Bavarski narodni operi v Münchnu. Režija pa je delo Melly Still, priznane režiserke in koreografinje iz Velike Britanije.



V alternaciji (izmenjavi) s češko-bolgarsko sopranistko Christino Vasilevo v naslovni vlogi nastopa ruska sopranistka Tatjana Monogarova, ki je zaslovela kot Tatjana v operi P. I. Čajkovskega Evgenij Onjegin v režiji Dmitrija Černjakova v moskovskem Boljšoj teatru (pela jo je tudi v Palais Garnier v Parizu in v Teatro Real v Madridu). Tatjana Monogarova je nedavno v Houstonu interpretirala Lizo v Pikovi dami in Rusalko v Semperjevi operi v Dresdnu.

Solistična zasedba. Rusalka: Tatjana Monogarova / Christina Vasileva, Princ: Branko Robinšak / Ludovit Ludha, Kneginja: Vlatka Oršanić / Milena Souček Morača, Ježibaba: Mirjam Kalin / Monika Bohinec, Povodni mož: Saša Čano / Gustáv Beláček, Kuharček: Elena Dobravec, Gozdar / Lovec: Jože Vidic / Robert Vrčon, Prva
gozdna vila: Katja Konvalinka / Dunja Spruk, Druga gozdna vila: Francka Šenk / Norina Radovan, Tretja gozdna vila: Barbara Sorč.
.

Izjava predsednika republike o Zakonu o prostovoljstvu

Predsednik republike dr. Danilo Türk poudarja, da Zakon o prostovoljstvu, ki ga v tem tednu obravnava državni zbor, ureja nadvse pomembna vprašanja za razvoj in utrjevanje prostovoljnega dela. Po predsednikovem mnenju so pomembne predvsem tiste določbe, ki naj bi uredile materialne pogoje za prostovoljno delo, položaj prostovoljstva in povezanost nevladnega sektorja in različnih civilnodružbenih organizacij z javnimi ustanovami in njihovimi dejavnostmi.



Predsednik izpostavlja, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo tradicijo in še posebej pride do izraza ob nesrečah, pa tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Marsikje se je v takih razmerah mogoče opreti na dobre sosedske odnose za premagovanje različnih osebnih stisk in nudenje medsebojne pomoči. Prostovoljstvo je pomembna sestavina sosedske pomoči ter ena izmed najbolj razvitih oblik povezovanja in solidarnosti. Predsednik opozarja, da bi morali to dejstvo upoštevati tudi pri pripravi drugih zakonov.

Kako bo zaživel zakon, je veliko odvisno tudi od razprave v državnem zboru in naklonjenosti poslancev do prostovoljstva, pa tudi od vlade, ki naj bi po sprejetju zakona oblikovala vladno strategijo na področju prostovoljstva, še dodaja predsednik dr. Danilo Türk.
.

Sejem Turizem in prosti čas Alpe - Adria 2011

Na gospodarskem rastavišču v Ljubljani bo do 30. januarja odprt Sejem Turizem in prosti čas Alpe - Adria. Obenem poteka tudi Salon plovil. Sejem se splača ogledati, čeprav se letos Turistična društva predstavljajo bolj skromno. Zelo pestro se predstavljajo Krašovci, Dolenjci skupaj z Belo krajino in še nekateri drugi. Tistim, ki jih zanimajo plovila ne bo žal, če si bodo vzeli čas in si ogledali Salon plovil.


.

Izšla je težko pričakovana monografija Geologija Slovenije

Pri Geološkem zavodu Slovenije, ki letos praznuje 60 let, je izšla težko pričakovana monografija Geologija Slovenije, ki jo je v slovenskem in angleškem jeziku napisalo 32 domačih strokovnjakov. Uredniki so bili Mario Pleničar, Bojan Ogorelec in Matevž Novak. Slovesnosti ob izidu knjige se je udeležil tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, minister Gregor Golobič in drugi visoki gostje.



Predsednik dr. Danilo Türk je ob izidu monografije izrazil veselje, ter poudaril družbeno pomembnost tega projekta. Zavzel se je tudi za oživitev sistematičnega geološkega kartiranja slovenskega ozemlja, ki je bilo v preteklosti opuščeno in dodal, da ga med obiski v slovenskih občinah pogosto seznanijo z razvojnimi uspehi, ki so neposredno povezani z uspešnim prostorskim planiranjem, to pa s sposobnostjo uporabe naravnih virov v lastnem prostoru.



Monografija, ki je nastajala skoraj dve desetletji je na več kot 600 straneh, opremljena s številnimi barvnimi fotografijami, zemljevidi, preglednicami in obsežnim pregledom literaturnih virov. Knjiga je mejnik v slovenski geološki znanosti, poudarja akad. prof. dr. Matija Drovenik in je namenjena strokovnjakom, študentom in ljubiteljem narave, ki se ukvarjajo s proučevanjem Zemljine skorje.


Izdajo monografije so poleg Geološkega zavoda Slovenije denarno podprli Slovensko geološko društvo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO v okviru projektov Mednarodnega leta planeta Zemlja in programa IGCP ter javna agencija za knjigo Republike Slovenije.