Predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant je določil 23. januar 2013 kot prvi dan koledarskega roka za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je vložila pred dnevi Zveza društev upokojencev Slovenije.
Temeljni namen predloga sprememb je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova: s prvim glasom bi volivec volil poslanca iz svojega volilnega okraja (na volitvah leta 2011 je kar 250 tisoč volivcev ostalo brez svojega predstavnika!), z drugim glasom pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado.
Obrazce, ki so že na voljo v društvih upokojencev, mora potrditi ena od 58 upravnih enot oz. en od 138 krajevnih uradov. Potrjene obrazce bodo zbirala krajevna društva upokojencev, Zveza društev upokojencev Slovenije pa mora zbrati do 23. marca 5 tisoč podpisov in jih dostaviti v Državni zbor.
Matjaž Vizjak, tiskovni predstavnik ZDUS
17 januar 2013
Slovenka leta 2012 je Urška Žolnir
Bralci in bralke revije Jana so za Slovenko leta 2012 izbrali judoistko Urško Žolnir, ki je lani osvojila zlato kolajno na Olimpijskih igrah v Londonu. To je bil dvojni praznik. Petindvajseti izbor Slovenke leta in 40 let izhajanja revije Jana.
Nominiranke sta pred razglasitvijo sprejela predsednik republike Borut Pahor in njegova partnerica Tanja Pečar. Predsednik se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem kandidatkam za njihov prispevek ter vzor, ki ga simbolizirajo s svojim znanjem, vztrajnostjo, empatijo, odprtostjo, samozavestjo in pogumom ter poudaril, da je vesel izbora ljudi. Z njim so namreč jasno povedali, kdo je slovenska elita v najbolj žlahtnem pomenu besede. Predsednik je še dodal, da pogled na delo, ki ga kandidatke opravljajo, in na uspehe, ki jih dosegajo, v teh težkih časih dajejo ljudem tudi novo upanje, dodaten navdih in spodbudo.
 |
| Urška Žolnir, Slovenka leta 2012. |
V utemeljitvi so zapisali, da je Žolnirjeva disciplinirana, vztrajna, delavna, ob tem pa še skromna in prijazna in je navdih tako za aktivne športnike kot tiste, ki šport raje spremljajo s kavča. Talent in trud sta se poplačala z osmimi medaljami na tekmovanjih najvišjega ranga, več deset medaljami z različnih pokalov, Bloudkovo nagrado in mnogimi drugimi priznanji, so še navedli.
Poleg Žolnirjeve so bile za naziv Slovenka leta nominirane tudi direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage Valerija Bužan, soustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Dušana Findeisen, vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru EPK Marta Gregorčič, profesorica specialne pedagogike Branka Jurišić, sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru Špela Lipošek, predsednica Združenja L&L Kristina Modic, agronomka Miša Pušenjak, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak in oblikovalka Nika Zupanc.
Poleg Žolnirjeve so bile za naziv Slovenka leta nominirane tudi direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage Valerija Bužan, soustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Dušana Findeisen, vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru EPK Marta Gregorčič, profesorica specialne pedagogike Branka Jurišić, sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru Špela Lipošek, predsednica Združenja L&L Kristina Modic, agronomka Miša Pušenjak, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak in oblikovalka Nika Zupanc.
 |
| Urška Žolnir, Slovenka leta 2012, skupaj z ostalimi nominirankami. |
Nominiranke sta pred razglasitvijo sprejela predsednik republike Borut Pahor in njegova partnerica Tanja Pečar. Predsednik se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem kandidatkam za njihov prispevek ter vzor, ki ga simbolizirajo s svojim znanjem, vztrajnostjo, empatijo, odprtostjo, samozavestjo in pogumom ter poudaril, da je vesel izbora ljudi. Z njim so namreč jasno povedali, kdo je slovenska elita v najbolj žlahtnem pomenu besede. Predsednik je še dodal, da pogled na delo, ki ga kandidatke opravljajo, in na uspehe, ki jih dosegajo, v teh težkih časih dajejo ljudem tudi novo upanje, dodaten navdih in spodbudo.
 |
| Nominiranke za Slovenko leta 2012 je pred razglasitvijo, ki je potekala v ljubljanski Operi sprejel Borut Pahor, predsednik RS |
14 januar 2013
Richard Wagner - Leteči Holandec (Der fliegende Holländer)
Ob praznovanju 200-letnice Wagnerjevega rojstva bo 18. januarja v Cankarjevem domu (CD) v koprodukciji med SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevim domom, v sodelovanju s Slovenskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v režiji Matjaža Bergerja ter pod taktirko uveljavljenega dirigenta Aleksandara Markovića, premierno zaživela opera Leteči Holandec. V projekt v katerem sodeluje okrog 200 ljudi, so po navedbah Rotovnika vložili 365.000 evrov, pri čemer bo vsaka hiša prispevala polovico.
Na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci v CD je v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Nuška Smolič dejala, da je postavitev Wagnerjeve opere po 29 letih odsotnosti na ljubljanskem opernem odru dogodek izjemnega pomena za hišni ansambel. Koprodukcijo z ljubljansko opero je na novinarski konferenci pozdravil tudi direktor CD Mitja Rotovnik. Dejal je, da so se projekta lotili na zelo evropski, celo svetovni način.
Umetniški vodja ljubljanske Opere Milivoj Šurbek je dejal, da so se za to veliko romantično Wagnerjevo delo odločili iz treh razlogov: "Prvi je gotovo ta, da za izvedbo opere v celoti premoremo domačo zasedbo. Drugi je občinstvo, ki je vajeno prvenstveno italijanskega repertoarja, s Holandcem pa se mu najlažje približamo, saj je opera grajena podobno kot italijanska dela. Tretji razlog pa je orkester, ki kljub wagnerjanskim zahtevam v tej operi še ni tako zelo povečan, kot je pri kasnejših delih."
V Letečem Holandcu, ki je znan tudi z naslovom Večni mornar, se prepleta fantazma večne ljubezni, svet mistike in okultizma, razmerje moškega in ženske, strastna čutnost in vzvišena duhovnost. Glasba v operi je po besedah producentov romantično občutljiva, medtem ko se prepričljivost same zgodbe izrazi s silo in barvitostjo orkestracije in s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s tem je dosegel tudi bolj koherenten tek dramskega dejanja.
Dirigent Marković je poudaril, da Wagner predstavlja fenomen v zgodovini glasbe in dodal, da je prav sloviti nemški skladatelj eden iz četverice glasbenih velikanov, katerih dela tudi sam najraje dirigira. Menim, da je zato, da ujameš pravi Wagnerjev izraz in tempo izvedbe, potreben zelo globok odnos do njegovih del.
Snov za Letečega Holandca je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji. Vsebinsko pa ga je naslonil na znano novelo Heinricha Heineja Zapiski gospoda Schnabelewopskega, deloma pa tudi na Hauffovo Zgodbo o ladji strahov.
Odločitev, zakaj so se pri postavitvi odločili za naslov Leteči Holandec in ne Večni mornar, je režiser utemeljil, da so dobesedni prevod izbrali zato, ker je Večni mornar interpretacija naslova, sami pa so si želeli "Wagnerja brati neposredno iz njegove zgodbe".
Za postavitev opere je Berger opravil poglobljeno raziskavo, pri kateri se je med drugimi posvetoval tudi s kolegoma Mladenom Dolarjem in Slavojem Žižkom. Prav onadva naj bi med nekim pogovorom osvetlila nekatere vidike, ki po Bergerjevih besedah temeljno osvetljujejo libreto - eno je status Holandca, oziroma blodečega Juda, drugi je status milosti kot žrtvovanja, tretje pa je vprašanje, kaj se sploh zgodi s koncem.
Na premieri bo v naslovni vlogi nastopil gost ansambla Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla Maida Hundeling. V drugih vlogah bodo nastopili še solisti Saša Čano, Branko Robinšak, Aljaž Farasin (k.g.) in Sonja Milenković (k.g.). Za scenografijo opere, za potrebo katere bodo na oder Gallusove dvorani stresli kar 18 ton soli, je poskrbel Marko Japelj. Kostume podpisuje Alan Hranitelj.
Romantično opero v treh dejanjih bodo v Ljubljani izvedli v nemškem jeziku in s slovenskimi nadnapisi. Ponovitve bo v Gallusovi dvorani CD na sporedu od 19. do 28. januarja. Na ponovitvah od 24. januarja dalje bo dirigiral Igor Švara.
STA, JP, foto: Janez Platiše in Darja Štravs Tisu
Na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci v CD je v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Nuška Smolič dejala, da je postavitev Wagnerjeve opere po 29 letih odsotnosti na ljubljanskem opernem odru dogodek izjemnega pomena za hišni ansambel. Koprodukcijo z ljubljansko opero je na novinarski konferenci pozdravil tudi direktor CD Mitja Rotovnik. Dejal je, da so se projekta lotili na zelo evropski, celo svetovni način.
Umetniški vodja ljubljanske Opere Milivoj Šurbek je dejal, da so se za to veliko romantično Wagnerjevo delo odločili iz treh razlogov: "Prvi je gotovo ta, da za izvedbo opere v celoti premoremo domačo zasedbo. Drugi je občinstvo, ki je vajeno prvenstveno italijanskega repertoarja, s Holandcem pa se mu najlažje približamo, saj je opera grajena podobno kot italijanska dela. Tretji razlog pa je orkester, ki kljub wagnerjanskim zahtevam v tej operi še ni tako zelo povečan, kot je pri kasnejših delih."
V Letečem Holandcu, ki je znan tudi z naslovom Večni mornar, se prepleta fantazma večne ljubezni, svet mistike in okultizma, razmerje moškega in ženske, strastna čutnost in vzvišena duhovnost. Glasba v operi je po besedah producentov romantično občutljiva, medtem ko se prepričljivost same zgodbe izrazi s silo in barvitostjo orkestracije in s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s tem je dosegel tudi bolj koherenten tek dramskega dejanja.
Dirigent Marković je poudaril, da Wagner predstavlja fenomen v zgodovini glasbe in dodal, da je prav sloviti nemški skladatelj eden iz četverice glasbenih velikanov, katerih dela tudi sam najraje dirigira. Menim, da je zato, da ujameš pravi Wagnerjev izraz in tempo izvedbe, potreben zelo globok odnos do njegovih del.
Snov za Letečega Holandca je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji. Vsebinsko pa ga je naslonil na znano novelo Heinricha Heineja Zapiski gospoda Schnabelewopskega, deloma pa tudi na Hauffovo Zgodbo o ladji strahov.
Odločitev, zakaj so se pri postavitvi odločili za naslov Leteči Holandec in ne Večni mornar, je režiser utemeljil, da so dobesedni prevod izbrali zato, ker je Večni mornar interpretacija naslova, sami pa so si želeli "Wagnerja brati neposredno iz njegove zgodbe".
Za postavitev opere je Berger opravil poglobljeno raziskavo, pri kateri se je med drugimi posvetoval tudi s kolegoma Mladenom Dolarjem in Slavojem Žižkom. Prav onadva naj bi med nekim pogovorom osvetlila nekatere vidike, ki po Bergerjevih besedah temeljno osvetljujejo libreto - eno je status Holandca, oziroma blodečega Juda, drugi je status milosti kot žrtvovanja, tretje pa je vprašanje, kaj se sploh zgodi s koncem.
Na premieri bo v naslovni vlogi nastopil gost ansambla Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla Maida Hundeling. V drugih vlogah bodo nastopili še solisti Saša Čano, Branko Robinšak, Aljaž Farasin (k.g.) in Sonja Milenković (k.g.). Za scenografijo opere, za potrebo katere bodo na oder Gallusove dvorani stresli kar 18 ton soli, je poskrbel Marko Japelj. Kostume podpisuje Alan Hranitelj.
Romantično opero v treh dejanjih bodo v Ljubljani izvedli v nemškem jeziku in s slovenskimi nadnapisi. Ponovitve bo v Gallusovi dvorani CD na sporedu od 19. do 28. januarja. Na ponovitvah od 24. januarja dalje bo dirigiral Igor Švara.
STA, JP, foto: Janez Platiše in Darja Štravs Tisu
08 januar 2013
Koledniki obiskali predsednika države, DZ in podpredsednico Vlade
Ljubljana, 7.1.2013 - Kolednike iz Misijonskega središča Slovenije so ločeno sprejeli predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ Gregor Virant in podpredsednica Vlade Ljudmila Novak.
Narodni ravnatelj za misijone Stanislav Kerin je povedal, da koledniško akcijo organizirajo že devetnajsto leto zapored. Denar, ki ga bodo zbrali z letošnjo akcijo pod geslom "Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi", bodo namenili za gradnjo ceste, šole in otroškega vrtca na Madagaskarju, internata v Braziliji, osnovne šole v Ruandi, sirotišnice v Beninu in šole za dekleta v Kambodži.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je kolednikom zaželel vse dobro ter pozdravil njihovo solidarnost v teh težkih časih.
Predsednik DZ Gregor Virant jim je zaželel, da bi bili pri zbiranju darov uspešni in izrazil upanje, da bo "letošnja letina dobra tudi v DZ, saj je od tega odvisno življenje v Sloveniji".
Kolednike je sprejela tudi podpredsednica Vlade RS in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Zahvalila se jim je za obisk in otrokom izrekla zahvalo za njihovo aktivno sodelovanje pri tej akciji. V nadaljevanju je dejala, da je koledovanje lepa tradicija in lepo je, da se obuja ta del slovenske kulturne dediščine.
 |
| Foto: Janez Platiše |
Narodni ravnatelj za misijone Stanislav Kerin je povedal, da koledniško akcijo organizirajo že devetnajsto leto zapored. Denar, ki ga bodo zbrali z letošnjo akcijo pod geslom "Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi", bodo namenili za gradnjo ceste, šole in otroškega vrtca na Madagaskarju, internata v Braziliji, osnovne šole v Ruandi, sirotišnice v Beninu in šole za dekleta v Kambodži.
 |
| Foto: Janez Platiše |
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je kolednikom zaželel vse dobro ter pozdravil njihovo solidarnost v teh težkih časih.
 |
| Foto: Barbara Žejavac - arhiv DZ |
Predsednik DZ Gregor Virant jim je zaželel, da bi bili pri zbiranju darov uspešni in izrazil upanje, da bo "letošnja letina dobra tudi v DZ, saj je od tega odvisno življenje v Sloveniji".
 |
| Foto: Janez Platiše |
Kolednike je sprejela tudi podpredsednica Vlade RS in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Zahvalila se jim je za obisk in otrokom izrekla zahvalo za njihovo aktivno sodelovanje pri tej akciji. V nadaljevanju je dejala, da je koledovanje lepa tradicija in lepo je, da se obuja ta del slovenske kulturne dediščine.
Naročite se na:
Objave (Atom)