Pred 120 leti, to je 27. februarja 1893, je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. V spomin na ta dogodek so pri vhodu v NAMO s Tomšičeve ulice odkrili spominsko ploščo. Odkrila sta jo Bojan Rotovnik, predsednik PZS in Darja Trček, vodja veleblagovnice NAMA.
V kulturnem programu sta sodelovala Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik.
27 februar 2013
26 februar 2013
Konferenca HELPS o bivalnih pogojih starejših
V City hotelu v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca HELPS (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities), ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih. Razpravljavci so ugotovili veliko potrebo po oblikovanju politike o bivalnih pogojih za starejše, ki bo upoštevala njihove želje in potrebe.
Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska.
Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila.
Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011.
Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.
Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje.
Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.
Uvodni pozdrav in predstavitev sta imela Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Matteo Appuzo glavni koordinator projekta HELPS.
Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska.
Po njegovih besedah ni mogoče kopirati vzorcev iz ene države in jih samo preprosto prenesti v drugo. Nujno pa je, da bi se v nekdanjih socialističnih državah zavzeli za bolj uravnotežen pristop. Poudaril je pomen politike izbire, ko se lahko posameznik sam odloči, kako bo živel na starost.
Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila.
Po njenih besedah v Sloveniji zelo malo starejših uporablja rdeči gumb oz. socialni alarm. Med državami, za katere je posredovala podatke o uporabi socialnega alarma, pa Velika Britanija s 16 odstotki prednjači po deležu starejših, ki uporabljajo socialni alarm.
Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011.
Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.
Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje.
Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.
18 februar 2013
Pokojnine višje za 0.1 odstotka
Na 32.seji Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so sprejeli sklep, da se pokojnine februarja uskladijo za 0,1 odstotka. Za toliko je bila namreč lani višja povprečna mesečna bruto plača v primerjavi z letom 2011. Uskladitev velja od 1. januarja, zato bo izveden tudi poračun za januar.
Za izvedbo uskladitve pokojnin bo ZPIZ v februarju potreboval 781.000 evrov. na letni ravni pa 4,6 milijonov evrov, kar je manj kot je meja določena v ZPIZ-2.
Soglasno je bil za generalnega direktorja ZPIZ ponovno izvoljen Marijan Papež. Če bo k imenovanju dala soglasje tudi vlada, bo to že njegov tretji mandat na čelu ZPIZ-a.
Za izvedbo uskladitve pokojnin bo ZPIZ v februarju potreboval 781.000 evrov. na letni ravni pa 4,6 milijonov evrov, kar je manj kot je meja določena v ZPIZ-2.
17 februar 2013
Sejem alternative - AlterSlo
Na Biotehnični fakulteti v Ljubljani je potekala sejemska prireditev AlterSLO, ki je imela namen povezovanja in promoviranja zdravega načina življenja, alternativne medicine, umetnosti, lepote in glasbe.
Na sejmu so razstavljavci, ki so prišli iz vse Slovenije, predstavili razne alternativne prakse in umetnosti. Veliko je bilo izdelkov, ki naj bi nam pomagali povrniti zdravje. Z degustacijami pa smo se lahko seznanili s predlogi zdravega načina prehranjevanja. V učilnicah fakultete pa so potekala razna zanimiva predavanja.
Obiskovalce so osrečili z nagradami, darilnimi kuponi, popusti ter glasbenim dogodkom na katerem je nastopila glasbeno meditacijska skupina Shamballa. Skratka na sejmu je bilo prijetno vzdušje. Ustvarjali so ga podobno čuteči in pozitivno misleči ljudje.
Na sejmu so razstavljavci, ki so prišli iz vse Slovenije, predstavili razne alternativne prakse in umetnosti. Veliko je bilo izdelkov, ki naj bi nam pomagali povrniti zdravje. Z degustacijami pa smo se lahko seznanili s predlogi zdravega načina prehranjevanja. V učilnicah fakultete pa so potekala razna zanimiva predavanja.
Obiskovalce so osrečili z nagradami, darilnimi kuponi, popusti ter glasbenim dogodkom na katerem je nastopila glasbeno meditacijska skupina Shamballa. Skratka na sejmu je bilo prijetno vzdušje. Ustvarjali so ga podobno čuteči in pozitivno misleči ljudje.
Naročite se na:
Objave (Atom)