Na Dunaju pričakujejo rekordno plesno sezono

DUNAJ - Več kot 450 plesnih prireditev se bo od sredine novembra do začetka marca zvrstilo na Dunaju. Po napovedih Dunajske gospodarske zbornice naj bi v letošnji sezoni zabeležili rekorden obisk, kar pol milijona gostov in 128 milijonov evrov prometa.



Letos naj bi se v različnih plesnih dvoranah po avstrijski prestolnici zavrtelo kar 500.000 gostov s celega sveta. Priložnosti za ples ne bo manjkalo, saj bodo številni tematski plesi zadovoljili najrazličnejše okuse. Plesna sezona se je s plesom Rdečega križa v mestni hiši začela že sredi novembra, svoj vrhunec pa bo s silvestrskim plesom v palači Hofburg, s plesom Dunajskih filharmonikov v Musikvereinu, z znamenitim opernim plesom v Dunajski državni operi ter s številnimi drugimi dosegla januarja in feburarja 2014.

"Dunajska plesna sezona bi lahko letos podrla rekord - tako glede števila obiskovalcev kot tudi glede prometa. Računamo na pol milijona plesnih navdušencev in 128 milijonov evrov prometa,“ je glede na nedavno raziskavo napovedala predsednica Gospodarske zbornice Dunaj, Brigitte Jank. Navdušenje nad plesi namreč kljub splošni gospodarski krizi z leti narašča. Lani so na vseh plesnih prireditvah skupaj zabeležili 450.000 obiskovalcev, v letošnji sezoni, ki bo za tri tedne daljša, jih pričakujejo še za dva odstotka več. Glede na anketo naj bi se plesov udeležilo 380.000 Dunajčanov, 65.000 gostov iz ostalih avstrijskih zveznih dežel in 55.000 tujih gostov.

Zaradi plesne evforije bo pridobilo tudi dunajsko gospodarstvo. Gostje bodo za priprave na ples in za udeležbo na njem zapravili skupno 128 milijonov evrov. Povprečni obiskovalec naj bi za vstopnico, obleko, plesni tečaj, taksi, frizerja, nakit in kozmetiko ter za večerjo na plesu odštel 255 evrov.

Čeprav bi pričakovali, da se ljudje udeležujejo plesnih prireditev predvsem zaradi plesa samega, ta vzrok med anketiranci ni bil na prvem mestu. Največ vprašanih se plesov udeleži zato, da preživijo lep večer s partnerjem, se družijo s prijatelji, uživajo v vzdušju in ambientu ter zaradi srečanja s poslovnimi partnerji.

Foto: Christian Fürthner in Michael Pöhn

AIDA z odlično sopranistko Lilli Lee

Ljubljana - Januar bo v Cankarjevem domu z veliko koprodukcijsko operno predstavo zaznamovala Verdijeva večna mojstrovina Aida v izvedbi Opere in Baleta SNG Maribor. Novost premiere, ki bo v Ljubljani 11. januarja 2013 ob 19. uri na velikem odru Gallusove dvorane je v tem, da bo v naslovni vlogi nastopila odlična sopranistka Lilla Lee.

Glasbena mojstrovina velikega Giuseppeja Verdija in obenem ena najbolj presunljivih opernih zgodb o prepovedani, a nezadržni ljubezni med zmagovitim egipčanskim poveljnikom in zasužnjeno etiopsko princeso. Starodavni Egipt je skladatelja navdihnil za nesmrtne prizore ljubezenskega hrepenenja, ljubosumja in maščevalnosti, bojevniške časti in oblastniškega spletkarjenja ter do smrti neomajne predanosti in vdanosti v usodo.

V gledališki estetiki italijanskega režiserja Piera Francesca Maestrinija bo Aida Verdijevo glasbeno razkošje – od slovite zmagoslavne koračnice in ljubezenskih izpovedi do čarnih plesov sužnjev in pretresljivega finala – spojila z odrskim spektaklom, okvirjenim s toplo barvitostjo puščavske in skalne lepote dežele ob Nilu.

V veliki operi v štirih dejanjih Aida, Giuseppeja Verdija, ki bo izvedena v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor in Cankarjevega dom bodo nastopili:

Dirigenta: Francesco Rosa
Režiser: Pier Francesco Maestrini
Scenograf: Alfredo Troisi
Oblikovalec luči: Pascal Merat
Kostumograf: Luca Dall'Alpi
Koreograf: Edward Clug

Aida, etiopska princesa Lilla Lee
Radames, poveljnik straže Renzo Zulian, Janez Lotrič, Miro Solman
Amneris, faraonova hči Guadalupe Barrientos, Irena Petkova
Ramfis, visoki svečenik Luciano Montanaro
Egiptovski kralj Valentin Pivovarov
Amonasro, kralj Etiopije David Marcondes, Jaki Jurgec
Svečenica Andreja Zakonjšek Krt
Glasnik Martin Sušnik

Zbor, balet in orkester Opere in Baleta SNG Maribor

Opera bo izvedena v italijanščini s slovenskimi nadnapisi.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Marta Tiberiu

Ples v maskah v tržaški operni hiši Verdi

Tržaška operno-baletna hiša Giuseppe Verdi začenja svojo novo sezono v četrtek, 9. januarja, ob 20.30 z izvedbo enega temeljnih del skladatelja, čigar ime nosi. Postavitev Verdijevega Plesa v maskah sta navdihnili italijanska operna tradicija in debi na odru tržaške operno-baletne hiše leta 1861.

Ples v maskah so krstno izvedli 17. februarja 1859. leta v gledališču Apollo v Rimu. Giuseppe Verdi je opero v treh dejanjih napisal na osnovi libreta Antonia Somme, ki je zgodbo zanj našel pri Eugènu Scribi in njegovi drami Gustav III. Ta opisuje umor švedskega kralja Gustava III. leta 1792, ki se je dogodil zaradi politične zarote. Ustrelili so ga prav med plesom v maskah, za posledicami ran pa je umrl 13 dni zatem. Zaradi pritiska sta Verdi in Somma spremenila imena akterjev in lokacij, glavni vzrok za umor pa postane ljubosumje. 

Koledniki v Državnem zboru

Ljubljana, 6.1.2014 – Janko Veber, predsednik Državnega zbora (DZ) kolednike iz Misijonskega središča Slovenije. Prišli so iz župnije Besnica pri Kranju.

V nagovoru je Janko Veber med drugim dejal: "Tako velike projekte, tako pogumna dejanja, kot jih imate začrtana s prispevki, ki bodo, upam, k njihovi uresničitvi pripomogli tudi danes v Državnem zboru, je resnično čudovito sporočilo. Koledniki ne ohranjajte le tradicije, ki je že mnoga tisočletja prisotna, temveč dejansko tudi neko usmeritev, neko željo Slovenije, da se vse dobrine po svetu čim bolj pravično razdelijo in da lahko vsi živijo v miru in srečno."

Predsednik Državnega zbora Janko Veber se je ob koncu nagovora kolednikom zahvalil za današnjo prisotnost v Državnem zboru in za opravljanje poslanstva.

Koledniki po starodavnih običajih prinašajo mir, pogum in blagoslov ter sprejemajo darove za dobrodelne namene. Letos bodo koledniki zbrana sredstva namenili za gradnjo srednje in osnovne šole ter vzgojno izobraževalnega centra na Madagaskarju, vrtca in osnovne šole v Senegalu, za opremo šole v Kanadi in Malaviju, za gradnjo mostu v Braziliji, za popravilo vrtca v Izraelu ter gradnjo sončnih celic in opremo dvorane za srečanja v Ruandi.

Besedilo in foto: Janez Platiše