Ljubljana, 11. 5. 2015 – Na Skupščin Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na kateri so za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ZZZS imenovali Sama Fakina so upokojenci Zveze društev upokojencev Slovenije podali pobudo glede zahtev zdravniških organizacij in predlagali, da Skupščina ZZZS o tem razpravlja zavzame stališče, ter ga potem posreduje Vladi.
V zaključek pobude, ki je bila z veliko večino glasov sprejeta so zapisali: Ob dejanskem zvišanju zdravniških plač in sprejemu nižjih delovnih normativov zdravnikov bi prišlo v državi do finančne nestabilnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ali pa do zmanjšanja dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, saj ni možnosti, da bi dodatno obremenili plačnike prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ob vseh drugih nespremenjenih pogojih delovanja zdravstvenega sistema. Ob odsotnosti ustreznih kazalnikov kakovosti dela zdravnikov pa tudi ni zagotovila, da se bo z znižanjem delovnih normativov izboljšala tudi kakovost obravnave pacientov.
Ljubljana, 8.5.2015 - Predsednik DZ dr. Milan Brglez je na predvečer 70. obletnice konca 2. svetovne vojne kot slavnostni govornik na državni proslavi z naslovom 'Objemi me, svoboda', ki jo je režirala Katja Pegan in je potekala v Križankah poudaril, da 9. maja slavimo svobodo, ki pa "ni dana, ampak izbojevana” in da je “naša zgodovina polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti".
Govornik je spomnil, da je bilo zavedanje, kako dragocena je svoboda, med Slovenci in Slovenkami prisotno že mnogo pred začetkom druge svetovne vojne, saj so trpko izkušnjo o življenju brez pravic do svobodnega izražanja in svobode delovanja najprej občutili primorski rojaki, ki so po krivični rapalski meji ostali izven matične domovine. "Bila je vojna, v kateri je ena stran želela uničiti vse dosežke človeštva in postaviti svet na novih temeljih, ki s človečnostjo, kulturo, demokracijo, svobodo in ostalimi vrednotami zahodne civilizacije niso imele in tudi danes nimajo nič skupnega," je dejal dr. Brglez.
"In ko smo se pred skorajda 25 leti odločili za svojo državo, smo se zanjo odločili svobodno, zato moramo z njo ravnati odgovorno. Naša različnost nas ne sme ločevati, temveč bogatiti. Ne glede na naša svetovnonazorska in politična prepričanja vsi mi pripadamo isti državi in kot pravi Oton Župančič: "je domovina ena, nam vsem dodeljena". Za to domovino moramo delati in tej domovini smo dolžni služiti. Nam, na srečo, ni treba zanjo dati svojih življenj, moramo pa zanjo dati svoje najboljše talente."
"Slovenija je, verjamem, lahko ponovno uvrščena med evropske zvezde. Pri vsem tem vem, da lahko računam na vse nas. Z vami in vašo podporo za skupno dobro bodo koraki v boljši jutri lažji. Bodimo torej pogumni. Smo narod tistih, ki so se vedno znali zoperstavljati viharjem," je odločno poudaril dr. Brglez.
Govor na osrednji državni proslavi ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne pa končal z besedami: "Naj živi svoboda! Naj živi Republika Slovenija!"
Tokratna proslava, ki je bila v Križankah je bila vesela, radoživa, polna veselja optimizma in zanosa se je pričela s salvami z ljubljanskega gradu. Proslavo z naslovom 'Objemi me, svoboda', ki ga je je režirala Katja Pegan. V njej so s pesmimi upora, popularno glasbo ter narodno glasbo Evrope in ZDA nastopajoči "obudili čas zanosa, zmage, čutnosti in svobode".
Glasbo v prepletu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Orkestra Slovenske vojske, Policijskega orkestra, Fake Orchestra, pevcev Tinkare Kovač, Omarja Naberja, Ane Vipotnik, Sandre Feketija, Karin Zemljič in Katje Sever so v svoje gibe ujeli plesalci v koreografiji Mihe Krušiča.
V ozadju so filmi Maje Weiss, Dena Baruce in drugih pripovedovali zgodbe dokumentarnih posnetkov osvoboditve evropskih in slovenskih mest ter vojnih dejavnosti. Slavnostni večer sta sklenila otroška pevska zbora Osnovne šole Koper in Radiotelevizije Slovenija.
Celoten govor Milana Brgleza lahko preberete TUKAJ
V preddverju dvorane Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana so slovesno odprli razstavo Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh. V kratkih nagovorih so odprtje razstave pospremili predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, generalni sekretar PZS Matej Planko in član uredniškega odbora Planinskega vestnika Dušan Škodič. Razstava bo na ogled do 15. maja letos.
Z leve: Glavni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in generalni sekretar PZS Matej Planko.
Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Prva številka je izšla februarja
leta 1895. Revija je bila v vseh obdobjih ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev.
Planinski vestnik se ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem … ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni.
V Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani s številnimi dogodki oznanjajo 25 let delovanja. Nedavno so na slavnostnem koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije z nastopi solistov na godalih in klavirju ter kar štirih zasedb orkestrov predstavili generacijo sedanjih učencev.
V odlični izvedbi del velikih mojstrov, od Tartinija, po katerem šola nosi ime, do Haydna, Chopina, Mozarta in drugih, je mladi rod prepričljivo dokazal, da skupaj z učitelji sledijo zahtevam visoke kakovosti in kultivirane igre tudi na ravni umetnosti otrok in mladostnikov. V polni dvorani je občinstvo z navdušenjem pozdravilo nastopajoče. Slavnostni koncert so izvedli tudi v prekrasni dvorani Tartinijeve hiše v Piranu ter poželi topel sprejem domačinov.
Po koncertu sta direktor Vlado Repše in ravnateljica Vildana Repše, ustanovitelja te prve zasebne šole v Sloveniji, nagovorila goste v mali dvorani Slovenske filharmonije ter predstavila zbornik Naših 25 let. V kratkih a zgovornih prispevkih so nekdanji učenci in udeleženci v izobraževalnih programih spregovorili o spominih na čas izobraževanja v Glasbenem ateljeju Tartini in o vlogi glasbe v njihovem življenju…
Glasbeni atelje Tartini v svojih prizadevanjih za kakovostne učne vsebine pripravlja in izdaja učbenike, priročnike, notna gradiva in drugo literaturo, namenjeno udeležencem v glasbenem izobraževanju. Pomembno polje delovanja predstavljajo seminarji za učitelje ter ŠOLA ZA UČITELJE VIOLINE, v okviru katerih Glasbeni atelje Tartini ponuja zanimiva predavanja domačih in tujih predavateljev ter dodatno usposablja učitelje iz vse Slovenije.
Na šoli se izvajajo javno veljavni programi za godala ( violina, viola, violončelo in kontrabas), klavir, predšolsko vzgojo in glasbeno pripravnico. V maju potekajo vpisi v novo šolsko leto, konec junija bo že tradicionalni XXI Mojstrski tečaj za mlade glasbene talente in Poletna šola za učence glasbenih šol v Rogaški Slatini.
