Zdravilne rastline Turkmenistana

Kranj, Brezovica pri Ljubljani, Novo mesto, 13. 5. 2015 - Zdravilne rastline Turkmenistana je prva turkmenistanska knjiga, prevedena v Slovenščino. Njen avtor je aktualni predsednik države Gurbanguli Berdimuhamedov, ki je na uradnem obisku v Sloveniji. Predstavitve se je udeležil tudi turkmenistanski minister za zdravje Nuri Kakabajevič.

Turkmenistanski predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov je v sredo in četrtek, 13. in 14. maja 2015 na uradnem obisku v Sloveniji. Ob tej priložnosti so štiri slovenska podjetja, Iskratel, Comita, Duol in Krka, združila interese in podprla izdajo knjige Zdravilne rastline Turkmenistana, ki jo je prevedla, založila in izdala družba za celovite jezikovne rešitve Linguarus. Knjiga je prvi prevod katerekoli turkmenistanske knjige v Slovenščino, njen avtor pa je prvi človek Turkmenistana, predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov.

Knjiga predstavlja zelo temeljit in obsežen pregled zahtevne vsebine, ki jo opredeljujejo zdravilne rastline. Gre za edinstveno zbirko zdravja, ujetega v knjigi, ki bo postala tudi pomemben znanstveni pripomoček za slovenske strokovnjake in raziskovalce tega področja. Prav tako pa bo obogatila izobraževalne institucije, zbirke slovenskih knjižnic in domače knjižne zbirke, saj opisuje in analizira tudi vrsto rastlin, ki rastejo tudi v Sloveniji, ugotovitve in znanja iz te knjige bodo v pomoč pri razumevanju in razlagi tudi naših rastlin.

Knjiga o zdravilnih rastlinah je vedno aktualna, še posebej pa njeno trenutno družbeno angažiranost potrjuje dejstvo, da se sodobni človek vrača k naravi, vse bolj odgovorno skrbi za svoje zdravje in vitalnost na naraven in čim bolj pristen način. Pomembna dodana vrednost knjige je tudi trijezični jezikovni slovarček izrazov v Slovenščini, Latinščini in Ruščini. Predstavitve prvega prevoda turkmenistanske knjige v Slovenščino se je udeležila tudi močna vladna delegacija in turkmenistanski mediji, ki jih je vodil minister za zdravje Nuri Kakabajevič.

Jezikovna pedagoginja Maryna Bilash, direktorica družbe Linguarus, ki je knjigo založila in izdala, je v svoji predstavitvi poudarila: »Prevod knjige, ki jo spiše predsednik tuje države, je čast in izziv za vsako prevajalsko družbo. Ta knjiga bo pomembno in trajno obogatila zbirko izdanih knjig našega podjetja. Ponosni smo, da smo v manj kot mesecu in pol z odlično organizacijo uspeli knjigo prevesti, lektorirati, oblikovati in izdati. Knjiga ni le zanimiv pregled zdravilnih rastlin Turkmenistana, pač pa predstavlja tudi pomemben strokovni pripomoček za slovensko znanstveno sfero«.

V imenu podpornikov projekta, štirih uglednih slovenskih podjetij, ki poslujejo v Turkmenistanu, Comita, Duol, Krka, je glavni direktor družbe Iskratel Željko Puljič izdajo knjige pospremil z naslednjo mislijo: »Naša podjetja so že nekaj let prisotna v Turkmenistanu, kjer poslovanje teče izredno korektno, dinamično in v zadovoljstvo na obeh straneh.

Prizadevamo si, da skozi naš posel spodbudimo še večjo poslovno povezanost in sodelovanje obeh držav, saj so možnosti obojestranske izmenjave izjemne. Podporo izdaji knjige o Zdravilnih rastlinah vidimo kot usklajeno in enotno sporočilo vseh štirih podjetij, da nas povezuje mnogo več, kot le medsebojno trgovanje in posel. Prva turkmenistanska knjiga v Slovenščini je zgodovinski dogodek za obe državi in ustvarja še tesnejšo vez med nami«. Foto Janez Platiše

ZZZS: Pobuda upokojencev sprejeta

Ljubljana, 11. 5. 2015 – Na Skupščin Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na kateri so za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ZZZS imenovali Sama Fakina so upokojenci Zveze društev upokojencev Slovenije podali pobudo glede zahtev zdravniških organizacij in predlagali, da Skupščina ZZZS o tem razpravlja zavzame stališče, ter ga potem posreduje Vladi.

V zaključek pobude, ki je bila z veliko večino glasov sprejeta so zapisali: Ob dejanskem zvišanju zdravniških plač in sprejemu nižjih delovnih normativov zdravnikov bi prišlo v državi do finančne nestabilnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ali pa do zmanjšanja dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, saj ni možnosti, da bi dodatno obremenili plačnike prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ob vseh drugih nespremenjenih pogojih delovanja zdravstvenega sistema. Ob odsotnosti ustreznih kazalnikov kakovosti dela zdravnikov pa tudi ni zagotovila, da se bo z znižanjem delovnih normativov izboljšala tudi kakovost obravnave pacientov.

VIDEO: Martin Toth, ZDUS

Milan Brglez: Svoboda ni dana, ampak izbojevana

Ljubljana, 8.5.2015 - Predsednik DZ dr. Milan Brglez je na predvečer 70. obletnice konca 2. svetovne vojne kot slavnostni govornik na državni proslavi z naslovom 'Objemi me, svoboda', ki jo je režirala Katja Pegan in je potekala v Križankah poudaril, da 9. maja slavimo svobodo, ki pa "ni dana, ampak izbojevana” in da je “naša zgodovina polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti".



Govornik je spomnil, da je bilo zavedanje, kako dragocena je svoboda, med Slovenci in Slovenkami prisotno že mnogo pred začetkom druge svetovne vojne, saj so trpko izkušnjo o življenju brez pravic do svobodnega izražanja in svobode delovanja najprej občutili primorski rojaki, ki so po krivični rapalski meji ostali izven matične domovine. "Bila je vojna, v kateri je ena stran želela uničiti vse dosežke človeštva in postaviti svet na novih temeljih, ki s človečnostjo, kulturo, demokracijo, svobodo in ostalimi vrednotami zahodne civilizacije niso imele in tudi danes nimajo nič skupnega," je dejal dr. Brglez.



"In ko smo se pred skorajda 25 leti odločili za svojo državo, smo se zanjo odločili svobodno, zato moramo z njo ravnati odgovorno. Naša različnost nas ne sme ločevati, temveč bogatiti. Ne glede na naša svetovnonazorska in politična prepričanja vsi mi pripadamo isti državi in kot pravi Oton Župančič: "je domovina ena, nam vsem dodeljena". Za to domovino moramo delati in tej domovini smo dolžni služiti. Nam, na srečo, ni treba zanjo dati svojih življenj, moramo pa zanjo dati svoje najboljše talente."



"Slovenija je, verjamem, lahko ponovno uvrščena med evropske zvezde. Pri vsem tem vem, da lahko računam na vse nas. Z vami in vašo podporo za skupno dobro bodo koraki v boljši jutri lažji. Bodimo torej pogumni. Smo narod tistih, ki so se vedno znali zoperstavljati viharjem," je odločno poudaril dr. Brglez.

Govor na osrednji državni proslavi ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne pa končal z besedami: "Naj živi svoboda! Naj živi Republika Slovenija!"



Tokratna proslava, ki je bila v Križankah je bila vesela, radoživa, polna veselja optimizma in zanosa se je pričela s salvami z ljubljanskega gradu. Proslavo z naslovom 'Objemi me, svoboda', ki ga je je režirala Katja Pegan. V njej so s pesmimi upora, popularno glasbo ter narodno glasbo Evrope in ZDA nastopajoči "obudili čas zanosa, zmage, čutnosti in svobode".



Glasbo v prepletu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Orkestra Slovenske vojske, Policijskega orkestra, Fake Orchestra, pevcev Tinkare Kovač, Omarja Naberja, Ane Vipotnik, Sandre Feketija, Karin Zemljič in Katje Sever so v svoje gibe ujeli plesalci v koreografiji Mihe Krušiča.



V ozadju so filmi Maje Weiss, Dena Baruce in drugih pripovedovali zgodbe dokumentarnih posnetkov osvoboditve evropskih in slovenskih mest ter vojnih dejavnosti. Slavnostni večer sta sklenila otroška pevska zbora Osnovne šole Koper in Radiotelevizije Slovenija.

Celoten govor Milana Brgleza lahko preberete TUKAJ

FOTOREPORTAŽA


Besedilo in fotografije: Janez Platiše

V DS odprli razstavo 120 let Planinskega vestnika

V preddverju dvorane Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana so slovesno odprli razstavo Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh. V kratkih nagovorih so odprtje razstave pospremili predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, generalni sekretar PZS Matej Planko in član uredniškega odbora Planinskega vestnika Dušan Škodič. Razstava bo na ogled do 15. maja letos.

Z leve: Glavni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in generalni sekretar PZS Matej Planko.

Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Prva številka je izšla februarja
leta 1895. Revija je bila v vseh obdobjih ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev.

Planinski vestnik se ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem … ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni.