02 maj 2017

Predsednik Pahor rokometaše odlikoval z redom za zasluge

Ljubljana, 2.5.2017 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači slovenski moški članski rokometni reprezentanci vročil odlikovanje red za zasluge - za prispevek k uspešnemu razvoju slovenskega skupinskega športa. 



Utemeljitev: Pomlajena slovenska rokometna reprezentanca je januarja letos na svetovnem prvenstvu v Franciji postavila nov mejnik slovenskega skupinskega športa v zgodovini samostojne države. Pod vodstvom selektorja Veselina Vujovića in kapetana reprezentance Vida Kavtičnika je moštvo na nepozabni tekmi osvojilo prvo slovensko medaljo na svetovnih prvenstvih v skupinskih športih. S svojo igro je očaralo rokometne in športne navdušence, z borbenostjo in zmagovito športno držo osvojilo srca slovenske javnosti, hkrati pa z bronasto medaljo napisalo novo, posebno poglavje v zgodovini slovenskega športa. 

VIDEO VROČITVE ODLIKOVANJA - VIDEO UP


Slovenski rokometaši so do zdaj sodelovali na treh olimpijskih igrah, osmih svetovnih prvenstvih in desetih evropskih prvenstvih. Izjemen uspeh moške rokometne reprezentance je bila srebrna medalja na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji. V zgodovinski spomin Slovencev bo trajno zapisano tudi prvo slovensko odličje za skupinski šport po osamosvojitvi, ki so ga osvojili prav rokometaši na Sredozemskih igrah leta 1993. Bili so tudi prvo slovensko športno moštvo, ki se je uvrstilo na olimpijske igre. Rezultat iz Sydneyja 2000, ko so osvojili osmo mesto, so v Riu de Janeiru 2016 še izboljšali in osvojili šesto mesto. Slovenski rokomet s svojimi dosežki navdušuje tudi v mlajših selekcijah. Z osvojenimi medaljami na svetovnem in evropskem prvenstvu ter olimpijskih festivalih evropske mladine vztrajno dokazuje svojo svetovno konkurenčnost. 



Teh uspehov seveda ne bi bilo brez dobrega dela široke mreže klubov, ki uspešno popularizirajo rokomet v Sloveniji, tudi med mladimi nadobudneži, ki se bodo po bronasti medalji na svetovnem prvenstvu s toliko večjim navdušenjem mojstrili v rokometnih veščinah. Tako izjemnih rezultatov zagotovo ne bi bilo brez vrhunske športne pripravljenosti rokometašev, morda najpomembnejši pa je zmagoviti duh celotnega moštva, ki si je zastavilo visok cilj, skupaj garalo zanj in se znalo za njegovo uresničitev uigrano boriti do zadnjih atomov moči. Z izjemnimi dosežki, ki so plod skupne vizije, visoko zastavljenih ciljev, ustreznega vodenja in trdega skupnega dela, so se rokometaši, predstavniki slovenskega skupinskega športa, proslavili tudi kot vzor in navdih za družbo kot celoto.

Pripravil: Janez Platiše
Video: UP, Foto: Janez Platiše
Vir: UP

01 maj 2017

1. maj na Rožniku – Delu je treba vrnit vrednost in čast

Ljubljana, 1.5.2017 - Na Rožniku, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi, je bil slavnostni govornik Zoran Janković v katerem je kar nekajkrat poudaril: "Čast in oblast dobro opravljenemu delu z dobrim plačilom." Zavzel se je za stabilno gospodarstvo, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj in boljši socialni položaj delavcev.


Delavci so v preteklosti ponosno izražali slogan "delu čast in oblast", danes pa je mnogim zaradi razvrednotenja vrednosti dela ob takšnem sloganu nerodno. Po njegovem mnenju je kljub vsemu spet prišel čas, ko dobro delo spoštovano.

Slovenski narod je preživel komunizem, samoupravni socializem in prešel v kapitalistični sistem, a tudi slednjemu po njegovih ocenah ne kaže dobro. "Tudi njemu se čas izteka in prepričan sem, da bosta prišla nov čas in ureditev, kjer bomo tudi mi imeli svoj delež," je dejal Janković.



Janković se je zavzel za zadružništvo in izrazil prepričanje, da bi bil Mercator danes slovenski ter bi osvajal nove trge in zagotavljal delo mnogim družinam, če bi 2000 družbenikom v preteklosti dopustili do 25-odstotno solastništvo. Kritičen je bil do političnih predstavnikov, ki po njegovih besedah vnašajo razdor in na ta način otežujejo konstruktivno delo ostalih.

Omenil je tudi EU in Nato. Zavzel se je za enotno EU "in ne unijo dveh hitrosti" ter za zmanjšanje deleža proračunskih sredstev, namenjenih za obrambo. Ta sredstva bi bilo po njegovem mnenju bolj koristno nameniti za razvoj mest in industrije ter skrb za okolje. Prepričan je, da je mogoče s tem tudi zmanjšati število prihodov migrantov.

Izpostavil je tudi aktualno vprašanje gradnje drugega tira, ki po njegovih besedah "ne more biti več vprašanje", saj se drugi tir mora zgraditi. Zgraditi bi bilo treba tudi tretjo razvojno os, saj bi ta dva projekta po Jankovićevih besedah pomembno pripomogla k višji gospodarski rasti ter posledično zvišanju plač in pokojnin.

"Zahvaliti se moramo našim podjetjem, ki praktično 80 odstotkov svojih proizvodov izvozijo, saj brez njih ne bi bili tu," je poudaril Janković in se ob tem zavzel za odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji.



Izpostavil je tudi potenciale, ki jih prinaša turizem. Ti so po njegovem mnenju v Sloveniji neločljivo povezani z bogato in ohranjeno naravo, zato je pozval k skrbi zanjo. Prav tako se je zavzel za spodbujanje kulture, ki je po njegovih besedah investicija, in ne strošek, ter športa.

Besedilo: Janez Platiše in STA
Foto: Janez Platiše

30 april 2017

Razstava keramike Skodelica brez kave

Vrhnika - Člani študijskih skupin za keramiko Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in Domžale, pod mentorstvom Lučke Šičarov, vas ob zaključku študijskega leta vabijo na razstavo  svojih keramičnih izdelkov – skodelic za kavo.



V duhu vsebine razstavnih izdelkov bo razstava postavljena na ogled na Vrhniki, v Galeriji Cankarjevega doma. Otvoritev razstave bo 4. maja ob 19. uri. Razstava keramičnih skodelic je plod celoletnega učenja in ustvarjanja študentov keramike v oblikovanju gline.

Razstava bo odprta do 19. maja 2017. Po otvoritvi si jo bo mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. (Galerija je ob filmskih projekcijah zaprta).

29 april 2017

Dan medgeneracijske solidarnosti v znamenju strategije dolgožive družbe

Ljubljana, 29. 4. 2017 - Letošnji evropski dan medgeneracijske solidarnosti, 29. april, v Sloveniji poteka v času javne razprave o strategiji dolgožive družbe. Osnutek strategije poudarja pomen aktivnega staranja. Vlada naj bi predlog strategije predvidoma potrdila v začetku julija, zatem pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte.

foto platise-6439

Osnutek strategije temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju. Prvi steber se nanaša na zaposlenost oz. delovno aktivnost. Usmerja k spodbujanju daljše delovne aktivnosti, da bi dosegli večjo delovno aktivnost starejših. To bi bilo denimo glede na osnutek mogoče doseči med drugim s podpiranjem več karier v življenjskem obdobju.

Zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva zadnjih nekaj let že zmanjšuje ponudbo delovne sile, so opozorili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po njihovih navedbah bi lahko do leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za osem tisoč oseb letno.

Delovna aktivnost med starimi 55 do 64 let je po opozorilu urada med najnižjimi v EU. Temu med drugim botruje tudi nerazvito upravljanje z različnimi starostnimi skupinami v podjetjih in neprilagajanje delovnih pogojev starejši delovni sili, je izpostavil Umar.

Osnutek strategije poudarja tudi pomen vključenosti. Takšen namen pa imajo tudi večgeneracijski centri, ki se ustanavljajo po Sloveniji. Ministrstvo za delo je septembra lani objavilo razpis, s katerim bi vzpostavili mrežo 15 večgeneracijskih centrov, ki bodo ponujali raznolike, dostopne in kakovostne preventivne programe, namenjene ranljivim družbenim skupinam, tudi starejšim.

V Sloveniji se je delež starih do 20 let v preteklih desetletjih že znižal in zdaj znaša približno 20 odstotkov, na tej nizki ravni pa bo ostal tudi v naslednjih desetletjih. Po drugi strani se povečuje delež starejših od 65 let. Medtem ko je delež starih 65 let in več leta 1990 znašal deset odstotkov, bo leta 2060 po napovedih znašal približno 30 odstotkov.

Evropski dan, ki so ga predlagali na mednarodni konferenci na Brdu pri Kranju leta 2008, od leta 2009 zaznamujejo po vsej Evropi.  Vir: STA