Mestna občina Ljubljana 9. maja praznuje mestni praznik. Na Ljubljanskem gradu je potekala slavnostna seja Mestnega sveta MOL, na kateri je župan Zoran Janković podelil najvišja priznanja mesta – nagrade in plakete Ljubljane ter naziva častna meščanka in častni meščan.
Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljane je prejel poslovnež in gospodarski vizionar Jože Mermal za uspešno vodenje gospodarske družbe BTC ter uresničitve projekta BTC City Ljubljana, ki je poslovni unikat v svetovnem merilu. in prim. Anica Mikuš Kos, dr. med. pediatrinja in psihiatrinja ter strokovnjakinja za duševno zdravje otrok in mladostnikov za njeno dolgoletno predano delo z otroki, mladostniki in starši, za izjemen raziskovalni opus, zlasti za pionirsko delo na področju motenj pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti.
Janković je skupaj s predsednico komisije za priznanja Nado Verbič poleg naziva častni meščan in meščanka podelil še druga priznanja mesta. Nagradi glavnega mesta sta prejeli humanitarni delavki Ivica Žnidaršič in Ivana Šebenik, plakete pa prvakinja v metanju krogle in kopja, ki je Slovenijo zastopala na paraolimpijskih igrah v Pekingu in Londonu, Tanja Cerkvenik, dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata Stanka Golob, društvo Čitalnica Blaža Potočnika in glasbena skupina Pankrti.
Seje sta se med drugim udeležila tudi predsednik državnega zbora in državnega sveta, Milan Brglez in Mitja Bervar.
Ljubljana, 8. maja - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači gostil konferenco "Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije". Uvodoma je poudaril: " Spremembe v starostni strukturi prebivalstva se bodo v Sloveniji izraziteje pokazale že do leta 2030. Močno se bo zmanjšalo število tistih v starosti 20-64 let in povečalo število starejših od 65 let."
Udeleženci so izpostavili pomen načrtnega delovanja. Soglašali so s pristopom v osnutku strategije dolgožive družbe, ki dejavnosti, doslej značilne za posamezna življenjska obdobja, ne ločuje več med seboj, ampak poudarja prepletanje.
"Živimo v času, ko so nekatere stvari že šle predaleč, medtem ko se nanje nismo odzvali," je opozorila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in vodja delovne skupine za pripravo strategije dolgožive družbe Marija Pukl. Osnutek strategije, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, po njenih besedah predpostavlja aktivnost v vseh življenjskih obdobjih in možnost vključevanja vseh generacij glede na njihove možnosti in znanja.
Osnutek strategije si po besedah Davorja Dominkuša z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadeva za to, da bi zagotovili dostojno in varno staranje tako sedanje kot tudi prihodnjih generacij. "Paradigma klasične delitve posameznika na čas šolanja, dela in upokojitve se bo morala spremeniti," je opozoril. Po njegovih besedah bodo potrebne spremembe, saj jih zahtevajo izzivi pred nami.
Eva Helena Zver z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je kot ključno opredelila način uresničevanja strategije v družbi. Po njenem mnenju bi morala vsa zakonodaja, ki jo sprejemamo, upoštevati vidik dolgožive družbe in narediti ustrezne izračune. "V prihodnje vseh pravic, ki jih imamo danes, samo z javnimi viri ne bo mogoče pokriti, zato bodo pomembna tudi zasebna zavarovanja," je opozorila.
Predstojnik Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen je menil, da je nujno redno informiranje družbe o obravnavanih temah. Tako jih bodo ljudje razumeli, ne pa se jih bali, je pojasnil. Sicer pa je po njegovi oceni nujno imeti sistem, po katerem bodo izobraženi ljudje ostajali v državi in se ne bodo izseljevali. "Brez takšnega sistema smo pogoreli na začetku," je prepričan.
Predsednik parlamentarnega odbora za delo Uroš Prikl iz DeSUS je spomnil, da dve tretjini zaposlenih prejema povprečno plačo. Glede na to po njegovih besedah ni pričakovati, da bodo njihove pokojnine dostojne.
VIDEO POSNETEK CELOTNE KONFERENCE - kliknite na fotografijo
"Če je delovno mesto zdravo in varno, bo delavec lahko delal dlje, tudi stroški zdravstvene blagajne bodo nižji," je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po njegovih besedah so "izzivi srebrne generacije izzivi Slovenije". "Treba je gledati na družbo kot celoto, sicer bodo delitve uničile načelo solidarnosti," je opozoril.
Vito Flaker s fakultete za socialno delo je spomnil, da je Slovenija med državami, kjer je v ustanovah največ starejših ljudi. "Ustanove so tudi način za izločanje," je opozoril. Nekateri domovi za starejše so po njegovih besedah dobri, medtem ko imajo nekateri do starejših "pokroviteljski" odnos.
Po njegovih besedah je na področju skrbi za starejše mogoče narediti zelo veliko, da bi bila ta "človeka vredna". Informacijska podpora danes po njegovem opozorilu omogoča številne storitve. Tako za veliko starejših ni potrebe, da bi bili v domu, je dejal.
Delovati je treba načrtno, je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. "Ne le izobraževanje, tudi delo je vseživljenjsko," je poudarila. Vseživljenjsko delo je po njenem opozorilu pogoj za sodelovanje generacij. "Starejši moramo ostati v srcu ekonomskega dogajanja," je pozvala.
Besedilo: Janez Platiše in STA Foto: Janez Platiše
Že nekaj desetletij v Sloveniji teden od 8. do 15. maja mineva kot Teden Rdečega križa Slovenije. V tem času pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu ali opravlja dejavnost PTT, obračuna fizičnim in pravnim osebam, ki uporabljajo njihove storitve, prispevek v korist Rdečega križa Slovenije.
Prispevek se obračuna od vsake prodane vozovnice oziroma od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije. Vlada Republike Slovenije je letos določila prispevek v višini 0,17€. Natisnjenih je 2.600 000 doplačilnih znamk in 25.000 doplačilnih nalepk za javni potniški promet. V letu 2016 smo med Tednom Rdečega križa Slovenije, ki je potekal v času od 8. do 15. maja 2016, skupaj zbrali 346.837 EUR.
Teden Rdečega križa Slovenije se pričenja z 8. majem, svetovnim dnem Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Vsako leto mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca prek svoje mreže 17 milijonov prostovoljcev in 450.000 zaposlenih doseže več kot 160 milijonov ljudi, ki potrebujejo pomoč.
V Sloveniji smo tudi lani dosegli vsakega desetega prebivalca in ob tem pomagali še prav toliko ljudem, ki so v prvih mesecih lanskega leta prečkali Slovenijo v iskanju varnosti in boljšega življenja. Z raznolikimi in inovativnimi aktivnostmi predanih prostovoljcev smo si prizadevali za varnejšo in bolj povezano skupnost.
"Prostovoljci Rdečega križa predano delajo v domala vsaki skupnosti in ji dajejo svojo energijo in čas," je dejal dr. Dušan Keber, predsednik RKS, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henryja Dunanta. "Svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, 8. maj, je priložnost za priznanje prispevka in dosežkov milijonov prostovoljcev, članov in osebja po vsem svetu, ki vsak dan izkazujejo svojo zavezanost humanosti in si prizadevajo zagotoviti, da nihče ne bi bil zapostavljen, "je dejal dr. Dušan Keber in še dodal: "V kompleksnih okoliščinah ranljivost ljudi narašča in dobiva nove oblike, zato se morajo temu prilagajati tudi naše zmogljivosti in metode pristopa k ljudem, ki potrebujejo pomoč.
Naši prostovoljci in zaposleni vedno znova najdejo ustvarjalne in izvirne načine , da v svojem okolju dosežejo ljudi v stiski in jim pomagajo, da se lažje odzivajo in spopadajo s pomanjkanjem, pritiski in grožnjami, ki so jim izpostavljeni, najpogosteje ne po lastni krivdi.«
Ljubljana, 6.5.2017 - V treh dneh se je 61. pohoda 'Pot ob žici' udeležilo več kot 40 tisoč pohodnikov in tekačev. Samo v soboto se je do 13. ure teka trojk udeležilo 5253 ljudi, daljšega pohoda 9034, krajšega pa 2790 pohodnikov med katerimi je bilo veliko starejših, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Točno opoldne so na poti, kjer je potekala med 2. svetovno vojno žična ograja udeleženci sklenili krog in se spomnili na čas ko je okupator pred 75 leti postavil ograjo.
Brezplačni pohod po Poti ob žici sicer vsako leto poteka od četrtka do sobote pred 9. majem, ko v Ljubljani praznujejo mestni praznik, Evropa pa obeležuje konec druge svetovne vojne. Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev.
V okviru pohoda so udeleženci v lepem vremenu izbirali med trikilometrsko in 35-kilometrsko razdaljo. Prireditev, ki velja za največjo športno-rekreativno prireditev v Sloveniji, ima rekreativni pomen in zato poteka tek trojk, ki nima neposrednega tekmovalnega pomena, saj je najpomembnejši tretji, najšibkejši člen ekipe. V spominski trojki pokojnega alpinista Pavla Kozjeka je bil tudi biatlonec Jakov Fak, tudi sicer pa je bilo med udeleženci veliko znanih obrazov.
Sklepno dogajanje je bilo tudi letos na Kongresnem trgu. V kulturnem programu so tradicionalno nastopili pevci Partizanskega pevskega zbora, ob koncu pa pevka Alya. Za letos so prireditelji pripravili novost, na pobudo Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana so danes natanko ob poldne ob 75. obletnici postavitve žice simbolično objeli Ljubljano, ko so se v znak prijateljstva, sodelovanja in ljubezni do mesta udeleženci pohoda ob pisku sirene prijeli za roke in z živim obročem obdali slovensko prestolnico.
Rezultati teka trojk
Domen Hafner, Urban Jereb in Gregor Kustec so zmagali na 29 km dolgi progi (1:48:40). V najboljši ženski trojki so Jerica Kravos, Monika Bajc in Klementina Lemul (2:18:33). Tomaž Ferjančič, Petre Tratnik in Kristjan Ipavec pa so bil najboljša mešana trojka (2:00:32).
Na 12,5 km so bili v moški kategoriji najboljši Gašper Bregar, Miran Cvet in Timotej Bečan (43:25).
Najboljša ženska trojka pa je bila Jana Kotar Ilijaš, Nataša Prašnikar in Kristina Bele (56:54). Matic Praznik, Sara Jaklič in Bashir Rezai pa so bilo najboljša mešana trojka (47:92).
Besedilo: Janez Platiše in STA Foto: Janez Platiše
