Ljubljana,16.8.2017 – V Križevniški cerkvi v Križankah so odprli razstavo Hommage Negovanu Nemcu: Trideset let pozneje. V čudoviti čustveni besedi je kiparjeva dela predstavila njegova žena Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka.
Obdarjen z izrednim darom za občutenje forme, je Negovan Nemec (1947–1987) idejo najprej ujel v risbo ali skico ter jo kasneje oživil v različnih dimenzijah v materialih, ki so ga s svojo trdnostjo in trajnostjo izzivali k intenzivnemu ustvarjalnemu dialogu. Najpogosteje je ustvarjal v kamnu, veliko v lesu in železu, njegov material je bila tudi glina.
Akademski kipar Negovan Nemec (1947 – 1987) je bil eden najbolj nadarjenih, prepoznavnih in uspešnih slovenskih kiparjev. Čeprav je za posledicami zdrsa, padca in udarca v glavo umrl zelo mlad, je ustvaril presenetljivo velik, raznolik, mnogoplasten, idejno in realizacijsko širok kiparski opus, je zapisal Marijan Zlobec.
Janez Platiše
16 avgust 2017
Madame Butterfly v izvedbi Kitajske nacionalne opere iz Pekinga
Kitajska nacionalna operna hiša je na Ljubljana Festivalu gostovala že pred 2 leti s Puccinijevo opero Turandot, letos pa se vrača še z eno njegovo mojstrovino Madame Butterfly. Dirigiral bo Yang Yang. V glavni vlogi bosta nastopila Yao Hong v vlogi Čo Čo San in Li Shuang v vlogi Pinkerton.
S priljubljeno opero Giacoma Puccinija bo v Ljubljani vnovič gostoval ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Združuje izvrstne operne umetnike, ki so se uveljavili z uspehi na tekmovanjih in so dejavni na mednarodnih odrih. Od ustanovitve leta 1952 kitajska nacionalna operna hiša skrbi za najvišjo raven profesionalnosti in vseskozi spodbuja razvoj novih glasbenih talentov.
Predstavo bo vodil glasbeni vodja in šef dirigent Kitajske nacionalne opere Yang Yang, eden najbolj dejavnih kitajskih dirigentov mlajše generacije. Leta 2006 kot prvi Kitajec zmagal na mednarodnem tekmovanju orkestrskega dirigiranja v Grčiji, redno gostuje po svetu na dirigentskih podijih opernih in simfoničnih dogodkov.
Zgodba prevarane japonske gejše Čo Čo San, imenovane Butterfly, čakajoče na poročnika ameriške mornarice Pinkertona, njene velike ljubezni in očeta njenega otroka, se tragično konča. Pinkerton se po treh letih res vrne v Nagasaki, toda s svojo ženo Američanko in namenjen, da s seboj vzame svojega sina. Globoko prizadeta Butterfly se odloči narediti harakiri.
S priljubljeno opero Giacoma Puccinija bo v Ljubljani vnovič gostoval ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Združuje izvrstne operne umetnike, ki so se uveljavili z uspehi na tekmovanjih in so dejavni na mednarodnih odrih. Od ustanovitve leta 1952 kitajska nacionalna operna hiša skrbi za najvišjo raven profesionalnosti in vseskozi spodbuja razvoj novih glasbenih talentov.
Predstavo bo vodil glasbeni vodja in šef dirigent Kitajske nacionalne opere Yang Yang, eden najbolj dejavnih kitajskih dirigentov mlajše generacije. Leta 2006 kot prvi Kitajec zmagal na mednarodnem tekmovanju orkestrskega dirigiranja v Grčiji, redno gostuje po svetu na dirigentskih podijih opernih in simfoničnih dogodkov.
Zgodba prevarane japonske gejše Čo Čo San, imenovane Butterfly, čakajoče na poročnika ameriške mornarice Pinkertona, njene velike ljubezni in očeta njenega otroka, se tragično konča. Pinkerton se po treh letih res vrne v Nagasaki, toda s svojo ženo Američanko in namenjen, da s seboj vzame svojega sina. Globoko prizadeta Butterfly se odloči narediti harakiri.
Predstavi bosta 23. in 24. avgusta ob 20. uri v Cankarjevem
domu.
11 avgust 2017
Slovenci bi lažje preživeli brez zobne ščetke kot telefona
»Presenetljiv podatek je, da bi skoraj 40 odstotkov Slovencev teden dni lažje preživelo brez zobne ščetke kot telefona. To je le še en dokaz več, da nove tehnologije, med katerimi so tudi pametni telefoni, postajajo vse bolj odločilen sestavni del naših življenj. V prid temu govori tudi podatek, da ima povprečno slovensko gospodinjstvo v uporabi dva oziroma tri mobilne telefone,« eno izmed najbolj zanimivih ugotovitev ankete, s katero so letos na Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj pri Slovencih in Slovenkah preverjali skrb za zobe, izpostavi Aleksandra Križaj Dumić, zobozdravnica in direktorica klinike.
Ob tem jo še posebej veseli dejstvo, da so Slovenci in Slovenke pri razvrščanju prioritet na najvišje mesto postavili urejene in dobre zobe, katerim po pomembnosti sledita hiša in avtomobil. »Moram priznati, da so me podatki, vsaj glede na večletne izkušnje iz prakse, močno presenetili. V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni investirati denar v nakup novega avtomobila, kakor v zobe. Veseli me, da se trendi obračajo v pozitivno smer. Tokratni rezultati, ki jih je pokazala naša anketa, so resnično spodbudni in kažejo na to, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti dobre in ustrezne ustne higiene,« meni Križaj Dumićeva.
V anketi, ki so jo izvedli na eni izmed največjih in najmodernejših zobozdravstvenih klinik pri nas, je sodelovalo 784 ljudi – 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških, katerih povprečna starost je bila 38 let. Med tistimi manj razveseljivimi podatki je ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob. »Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si jih zvečer sploh ne umiva. Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,« razloži izkušena zobozdravnica, ki je že skoraj 20 let predana svojemu poklicu. »Nekateri se torej še vedno v premajhni meri zavedajo, kako pomembno je pravzaprav večerno umivanje zob. Z njih takrat namreč očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan, in jih zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša,« opozarja sogovornica in dodaja, da je za to še toliko bolj pomembno, da se skrb za zobe začne že v ranem otroštvu, pozneje pa je treba trdno postavljene temelje le še utrjevati.
Kako dobro se ljudje, predvsem starši majhnih otrok, zavedajo tega poslanstva, so na Kliniki Križaj preverili tudi z anketo. »Čeprav je treba za otrokove zobe intenzivno skrbeti vse do desetega leta starosti, je s tem seznanjenih le 30 odstotkov vprašanih. Več kot polovica jih namreč meni, da povsem zadostuje, če otroku pri čiščenju zob pomagamo do petega leta starosti,« še eno zanimivo ugotovitev predstavi Križaj Dumićeva. K temu dodaja, zakaj je tako pomembno, da starši bdijo nad pravilno nego otroških zob. »Majhni otroci nimajo razvite fine motorike in si zato sami težko temeljito umijejo zobe. Starši morajo otroku čistiti zobe najmanj nekje do osmega leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil,« poudari Križaj Dumićeva, ki staršem na kliniki svetuje, naj redno umivanje zob vsaj dvakrat na dan začnejo otrokom privzgajati že v prvem letu starosti. »Pohvalno pa je, da se več kot 60 odstotkov anketirancev, ki imajo otroke, z njimi o negi zob in temu, zakaj je sploh potrebno redno, pogosto in temeljito čiščenje, pogovarja.«
Dober zgled in spodbudne besede so namreč več kot odlična rešitev za vse tiste naše najmlajše, ki jim ščetkanje vedno ni ravno pri srcu. »Nekdo od sodelujočih je, denimo, zapisal, da z otrokom redno prebira knjige in prepeva pesmice o tej tematiki. Takšni in podobni primeri le potrjujejo to, da lahko s kančkom dobre volje in ustvarjalnosti vsakodnevno umivanje zob otrokom prikažemo kot zabavno opravilo, kar je bistven in najpomembnejši korak,« še doda Križaj Dumićeva, ki staršem svetuje, naj se njihovi otroci v čim večji meri izogibajo predvsem pitju sladkih pijač, po umivanju zob pred spanjem pa naj ne zaužijejo ničesar več, razen vode – v nasprotnem primeru si morajo zobe pred spanjem ponovno umiti.
Rezultati ankete so med drugim postregli še z enim zanimivim podatkom, in sicer da več kot 50 odstotkov vprašanih pri sogovorniku najprej opazi oči, medtem ko se je nasmeh, čigar pomemben sestavni del so tudi urejeni zobje, znašel na drugem mestu.
Ob tem jo še posebej veseli dejstvo, da so Slovenci in Slovenke pri razvrščanju prioritet na najvišje mesto postavili urejene in dobre zobe, katerim po pomembnosti sledita hiša in avtomobil. »Moram priznati, da so me podatki, vsaj glede na večletne izkušnje iz prakse, močno presenetili. V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni investirati denar v nakup novega avtomobila, kakor v zobe. Veseli me, da se trendi obračajo v pozitivno smer. Tokratni rezultati, ki jih je pokazala naša anketa, so resnično spodbudni in kažejo na to, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti dobre in ustrezne ustne higiene,« meni Križaj Dumićeva.
V anketi, ki so jo izvedli na eni izmed največjih in najmodernejših zobozdravstvenih klinik pri nas, je sodelovalo 784 ljudi – 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških, katerih povprečna starost je bila 38 let. Med tistimi manj razveseljivimi podatki je ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob. »Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si jih zvečer sploh ne umiva. Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,« razloži izkušena zobozdravnica, ki je že skoraj 20 let predana svojemu poklicu. »Nekateri se torej še vedno v premajhni meri zavedajo, kako pomembno je pravzaprav večerno umivanje zob. Z njih takrat namreč očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan, in jih zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša,« opozarja sogovornica in dodaja, da je za to še toliko bolj pomembno, da se skrb za zobe začne že v ranem otroštvu, pozneje pa je treba trdno postavljene temelje le še utrjevati.
Kako dobro se ljudje, predvsem starši majhnih otrok, zavedajo tega poslanstva, so na Kliniki Križaj preverili tudi z anketo. »Čeprav je treba za otrokove zobe intenzivno skrbeti vse do desetega leta starosti, je s tem seznanjenih le 30 odstotkov vprašanih. Več kot polovica jih namreč meni, da povsem zadostuje, če otroku pri čiščenju zob pomagamo do petega leta starosti,« še eno zanimivo ugotovitev predstavi Križaj Dumićeva. K temu dodaja, zakaj je tako pomembno, da starši bdijo nad pravilno nego otroških zob. »Majhni otroci nimajo razvite fine motorike in si zato sami težko temeljito umijejo zobe. Starši morajo otroku čistiti zobe najmanj nekje do osmega leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil,« poudari Križaj Dumićeva, ki staršem na kliniki svetuje, naj redno umivanje zob vsaj dvakrat na dan začnejo otrokom privzgajati že v prvem letu starosti. »Pohvalno pa je, da se več kot 60 odstotkov anketirancev, ki imajo otroke, z njimi o negi zob in temu, zakaj je sploh potrebno redno, pogosto in temeljito čiščenje, pogovarja.«
Dober zgled in spodbudne besede so namreč več kot odlična rešitev za vse tiste naše najmlajše, ki jim ščetkanje vedno ni ravno pri srcu. »Nekdo od sodelujočih je, denimo, zapisal, da z otrokom redno prebira knjige in prepeva pesmice o tej tematiki. Takšni in podobni primeri le potrjujejo to, da lahko s kančkom dobre volje in ustvarjalnosti vsakodnevno umivanje zob otrokom prikažemo kot zabavno opravilo, kar je bistven in najpomembnejši korak,« še doda Križaj Dumićeva, ki staršem svetuje, naj se njihovi otroci v čim večji meri izogibajo predvsem pitju sladkih pijač, po umivanju zob pred spanjem pa naj ne zaužijejo ničesar več, razen vode – v nasprotnem primeru si morajo zobe pred spanjem ponovno umiti.
Rezultati ankete so med drugim postregli še z enim zanimivim podatkom, in sicer da več kot 50 odstotkov vprašanih pri sogovorniku najprej opazi oči, medtem ko se je nasmeh, čigar pomemben sestavni del so tudi urejeni zobje, znašel na drugem mestu.
07 avgust 2017
VODA – slikarska razstava Skender Bajrovića v Mestni hiši v Ljubljani
Anamarija Stibilj Šajn umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka je o slikarju Skender Bajroviću in njegovih delih povedala:
Skender Bajrović, profesor likovne umetnosti, je slikar, ki z občutljivo človeško in likovno percepcijo motivno snov črpa iz narave. V zavezujočem odnosu do njene barvne enkratnosti in oblikovne dovršenosti je sledil nagovarjajočim optičnim informacijam. Prvinsko doživljanje in emocionalno občutenje pa je postopoma postalo vzvod za novo, drugačno likovno ovrednotenje. Spoznal je, da ni toliko pomemben motiv v svoji dosledni deskripciji, temveč njegove barve in magična moč svetlobe, gibanje, njegova energija, zvočna sled, njegov ritem in dinamika, skratka vse tisto, kar umetnik globoko v sebi začuti, kar se porodi med zrenjem v zunanjo materijo in se spremeni v neizbrisno notranjo, čutno zaznavo. Skender Bajrović jo pretočeno iz osebne globine zaustavi na slikarski površini. Iz takšnega sodelovanja z naravo se je izoblikovala slikarjeva osebno razpoznavna likovna poetika, ki jo ključno sooblikujejo gestualno slikarstvo, barvni ekspresionizem, impresionistično orientirane raziskave hipnih svetlobnih stanj, predvsem pa naglašeno zanimanje za lastno doživljanje in dojemanje, s tem pa neomajna zvestoba samemu sebi.
Preporojeno likovno življenje njegovih slikarskih uprizoritev je zajelo predvsem motiv vode. Z njim obuja spomin na rodni ambient in razkriva doživljanja svojega sedaj že dolgoletnega bivanjskega prostora, zaznamovanega z reko Savo, ob kateri slika na prostem. Številne upodobitve pa sledijo očaranosti nad reko Sočo. Ta barvno svojstvena, turkizna lepotica, iz katere globočin vre neusahljivi vir navdiha ter je bila za pesnika Simona Gregorčiča celo preroška reka, je doživela veličasten Bajrovićev ustvarjalni poklon. Slika reke Soče je nastala leta 2006 v sodelovanju s Trentarskim muzejem. Tako kot je bila reka zanj fascinacija, uročna vaba, krasna, bistra hči planin, ki je zapeljala njegov pogled »v valove bodre, valove te zeleno-modre«, razplamtela čutenja in usmerjala tok njegovih misli in ustvarjalnih dejanj, tako ostaja tudi za gledalca magnetizem z veččutno nagovarjajočo vlogo. Odločitev za tako veliko sliko pripada avtorjevi notranji želji po zahvali in poklonu reki Soči in dolini Zgornje Trente. Z njo je želel predstaviti vodo, njeno gibanje, njen tok in energijo, rdeče poletno sonce, ribe v vodi, kamne po katerih »lahkotno skaklja«, umetnost skalnatih skulptur ob njenih bregovih, travne bilke in rože, metulje, ki postajajo še en slikovit element prizora. Vse, čisto vse, iz subtilne vizualne percepcije zaznavno in v notranjih globinah doživeto, postane del slikarjeve zgodbe, zgodbe, ki je globoko občuteno izživetje ljubezni do narave in do medija izražanja. Zgodba, ki se kot dvometrski pas vije iz gorskih dobrav do ravnine oz. po razstavnem ambientu in mu povsem zadominira.
Slike so potop v slikarsko substanco samo. So odprta, kompozicijsko dinamična prizorišča, na katerih se manifestirajo intenzivne, odločne, močne poteze, ki puščajo gestualno naglašene, karakterno raznolike sledi, v katerih se prepletajo erupcija, svoboda izražanja in miselni utrinki, ki vzpostavljajo avtorsko interpretirane asociativne prebliske realnosti.
Ustvarjalke živosti in subjektivne, intimne resničnosti so tudi barve. V njihovi igri je zajet preplet naravnoposnemajočih in čustvenih sklopov. V široko razprti zunanje-notranji barvni paleti je zaznati slikarjevo afiniteto do modrih in vijoličnih tonov. Z njimi vzpostavlja prostorsko iluzijo (modra je globina) in duhovno stanje ter seže v sfere simbolnega ovrednotenja likovnega zapisa. Barve mu ne predstavljajo le materialno snovnost, s katero likovno vizualizira slikovni zapis, ampak z njimi opisuje, se izpoveduje, izraža, razkriva svojo notranjo atmosfero, vzpostavlja življenje narave, odslikava njen časovni krogotok in lovi magične, neponovljive svetlobne trenutke. Barve zaigrajo z vsem svojim temperamentom, ustvarjajoč dinamično dogajanje. Barva kot likovna prvina pa objektivizira tudi svetlobo, ki se naseli v svetle, tople in sevne partije. Kot linijski žarek prebije gosto, večplastno slikovno tkivo ali pa se razprši po neskončnem prostoru ozadja.
Slike Skenderja Bajrovića so dokaz popolnega vživetja tako v motiv kot v njegovo slikarsko predstavo. Skrivnostne asonance, izhajajoče iz nenehne interakcije med umetnikom in krajinsko stvarnostjo, med vizualnim izkustvom in duhovnostjo, so slikarju omogočile, da je v svojih delih ustvaril harmonijo v sozvočju z izvirnim izrazom narave. V povsem intimnem in pomenljivem pristopu mu je uspelo delček naravnega ambienta, v katerem dominira motiv vode, preoblikovati v prefinjeno slikarsko snov, ki prekipeva v življenju in energiji izbranih vsebinskih izhodiš, kot tudi likovnega zapisa. S svojim načinom ustvarjanja prinaša občutenje motiva kot vzgon likovne substance in njeno energično, a uglašeno likovno manifestiranje. Skender Bajrović s tem daje novo vzgonsko moč slikovitemu ekspresivnemu slikarstvu.
Naročite se na:
Objave (Atom)