Ljubljana, 12. 2. 2018 - Poslanka DeSUS Marinka Levičar, pobudnica novele, je na tiskovni konferenci povedala, da je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) do dela vdovske pokojnine upravičenih približno 58 tisoč oseb. Med njimi je več kot 80 odstotkov žensk, ki v povprečju prejemajo 66 evrov, vdovci pa 58 evrov. "V stranki DeSUS menimo, da so ti zneski prenizki, zato predlagamo, da se del vdovske pokojnine zviša z 15 na 25 odstotkov" je poudarila.
Sedaj znaša najnižja pokojninska osnova 797,16 evra, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evra. S predlaganim zvišanjem zgornje meje z 11,7 na 18 odstotkov pa bi znašala 143,49 evra. V DeSUS predlagajo tudi ponovno uvedbo odmere vdovske pokojnine v zagotovljeni višini, ki naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov. Pravica je bila ukinjena konec leta 2011, ko se je prenehal uporabljati zakon o varstvenem dodatku, ki jo je določal.
Levičarjeva je na današnji novinarskih konferenci povedala, da so med starejšimi najbolj ogrožene starejše ženske v enočlanskih gospodinjstvih. Po poročanju STA je ocenila, da bi skupne finančne posledice predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju letno znašale 36 milijonov evrov. "Od tega bi dvig dela vdovske pokojnine znašal 30 milijonov, šest milijonov evrov pa dvig zneska zajamčene pokojnine," je pojasnila.
VIDEO s tiskovne konference
Vsem, ki že imajo priznano pravico do dela vdovske pokojnine bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) po uradni dolžnosti odmeril višje zneske v skladu s spremembami, ki jih predlagajo. Prav tako bo izplačal vdovsko pokojnino v zagotovljeni višini 500 evrov upravičencem, ki so pridobili pravico do take odmere po predpisih, veljavnih do konca leta 2011, in prejemnikom dela vdovske pokojnine, za katere bo ugotovil, da je tako odmerjena vdovska pokojnina ugodnejša od lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine.
Predlagane spremembe in dopolnitve 61. člene pokojninskega zakona pa ne rešujejo vprašanja vseh vdovskih pokojnin, je poudaril strokovnjak za pokojninska vprašanja Jože Kuhelj. Po njegovih navedbah gre za popravke, ki se nahajajo na vdove in vdovce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev lastne pokojnine in pogoje za vdovsko pokojnino.
Levičarjeva je povedala, da so k podpisu pod predlog zakona pozvali tudi druge poslanske skupine, a nobena podpisa ni prispevala, zato poslanci DeSUS zakon vlagajo samostojno. S stranke NSi pa so odgovorili, da podpirajo rešitve. Je pa izrazila bojazen, da predlog zakona v tem mandatu še ne bo šel skozi parlamentarni postopek, saj so ga vložili v obravnavo po rednem postopku.
Perutnina Ptuj je lani povečala prodajo in ustvarila za okoli 257 milijonov evrov prihodkov, je na novinarski konferenci povedal Tibor Šimonka, predsednik uprave družbe, ki je dve leti del skupine Sij, kateri gredo zasluge za povečanje prihodkov, predvsem nadaljnji šestodstotni rasti izvoza.
Z leve: Boštjan Napotnik, David Visenjak, Tibor Šimonka, in Aleš Kuhar.
Po poročanju STA je Ptujska skupina na vseh štirih proizvodnih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini lani izdelala več kot 88.000 ton blaga, od tega je bilo za 40 odstotkov predelanih proizvodov. Še vedno pa več kot 90 odstotkov njihovega proizvodnega programa izhaja iz proizvodnje ter predelave piščančjega in puranjega mesa.
"Izboljšujemo tudi kazalce dobičkonosnosti. Lani smo imeli sicer v nekaterih pogledih nekaj slabše rezultate kot leto prej, a to je predvsem na prvi pogled. Sicer pa izboljšujemo standard zaposlenih in med drugim smo povečali njihove plače, tudi v vseh hčerinskih družbah," je poudaril Šimonka, ki tokrat o ustvarjenem dobičku največjega perutninarskega podjetja v jugovzhodni Evropi, ki v sedmih državah zaposluje 3700 ljudi, še ni mogel govoriti.
Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj.
Prvi mož Perutnine je omenil, da sami na 4000 hektarjih zemljišč, ki so pretežno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS, proizvajajo tudi pšenico in koruzo, iz katere pripravijo hrano za vse svoje rejce perjadi, kjer pridobijo večino surovine. Teh je okoli 240 v Sloveniji ter še dvakrat toliko v ostalih treh državah, kjer imajo proizvodnjo.
Perutnina je sicer prisotna na trgih več kot 20 držav EU. Pred dvema letoma so začeli z aktivnostmi na Bližnjem vzhodu, kjer vidijo precejšnje možnosti, enako tudi v Rusiji, kjer pa so zaradi trenutnega embarga aktivnosti za zdaj nekoliko zamrle. Kot je dejal Šimonka, računajo, da bo njihova hčerinska družba v Srbiji že letos okrepila aktivnosti na ruskem trgu.
Poslovna stavba Perutnine Ptuj.
Bolj povečujejo proizvodnjo in prodajo na evropska tržišča, je dejal in dodal, da so samo v Avstriji in Švici lani ustvarili za več kot 30 milijonov evrov prihodkov. Tudi sicer krepijo izvoz, medtem ko je njihov tržni delež v Sloveniji že zdaj razmeroma visok, zato ni veliko prostora za rast. Na domačem trgu si zato prizadevajo predvsem za strukturne spremembe, s katerimi računajo na prodajo večjih količin proizvodov z višjo dodano vrednostjo.
Šimonka je izpostavil tudi njihovo piščancem prijazno rejo, s katero so začeli prvi v Sloveniji in je za živali bistveno drugačna, saj poteka tudi na prostem, še vedno pa je zaščitena pred zunanjimi vplivi. Za zdaj tovrstna reja dosega približno petino njihove proizvodnje, v sodelovanju z rejci pa ta delež iz leta v leto povečujejo. V treh letih želijo priti vsaj do polovičnega deleža.
Obloženi kruhki z okusnimi mesninami Perutnine Ptuj.
V naslednjem obdobju bodo v družbi veliko poudarka namenili tudi naložbam, ki so v zadnjem obdobju nekoliko zastale. "Srečujemo se s specifično težavo, da imamo proizvodnjo na več lokacijah v različnih državah, zato imamo precejšnje pomisleke, kako močno in na kateri lokaciji razviti katere zmogljivosti," je dejal prvi mož Perutnine Ptuj.
Letos nameravajo samo na Ptuju v posodobitev proizvodnje vložiti več kot sedem milijonov evrov, zlasti za nove pakirne zmogljivosti, s katerimi bodo povečali kakovost in podaljšali obstojnost živil. Vlagali bodo tudi v posodobitev izkoščičevanja, ki jim bo prinesla višjo kakovost zaradi manjše možnosti kalcinacije.
Velenje, Slovenija in Evropa so bogatejši za prostor razvoja inovacij, iskanja pametnih rešitev in približevanja najsodobnejših tehnologij širši javnosti. »Velenje je z Vzorčnim mestom postalo eno od štirih mest v Evropi, ki samo razvija rešitve za prihodnost. Namen Vzorčnega mesta ni le spodbujanje digitalne pismenosti, sodelovanja ter učinkovite komunikacije. Cilj je tudi razvijanje funkcionalnih veščin in kreativnosti, ozaveščanje obiskovalcev o digitalni varnosti, izboljšanje kulturnega in družbenega razumevanja ter kritičnega vrednotenja.
Dr. Uroš Kuzman, Brigita Kropušek Ranzinger, Bojan Kontič in Franjo Bobinac na predstavitvi Vzorčnega mesta
V vzorčnem mestu se bodo obiskovalci vseh starosti lahko pobliže spoznali s sodobno tehnologijo,« je ob odprtju Vzorčnega mesta dejala direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. »V zadnjem času je veliko slišati o pametnih telefonih in televizorjih, ni pa še tako razširjeno znanje o pametnih mestih. Še posebej ne takih, ki bi se razvijala od spodaj navzgor. Torej od tam, kjer ljudje na nekem prostoru živijo, pa do same realizacije zamisli, ki bo izboljšala njihova življenja.«
Župan mestne občine Velenje Bojan Kontič je pozdravil namen Vzorčnega mesta in izpostavil, da pametnega mesta brez pametnih ljudi ne more biti. »Januarja je ta prostor obiskalo že tisoč mladih. Prepričan sem, da bo odziv le še boljši. Velenje je bilo napredno mesto in upam, da bo tako tudi ostalo. V našem okolju so podjetja, ki veliko pozornosti posvečajo razvoju, ker je to edina pot naprej. Vesel sem, da je Vzorčno mesto primer dobre prakse in da se znamo povezati,« je še dodal župan, ki verjame, da je digitalizacija prihodnost.
Franjo Bobinac s promotorjema Vzorčnega mesta Tanjo Skaza in dr. Urošem Kuzmanom.
Predsednik uprave družbe Gorenje in predsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije Franjo Bobinac je povedal, da je družba Gorenje del zrele panoge. To pomeni, da ponudba dohaja povpraševanje in je konkurence veliko. Njihov cilj, s produkti vstopiti v domove po vsem svetu, je možen le na dva načina: »Ali si poceni in konkuriraš z nizkimi stroški ali pa si drugačen. Za nas je za diferenciacijo ključnega pomena znanje. V Sloveniji imamo ogromno znanja, tako na univerzi kot tudi v industriji, celo v osnovnih in srednjih šolah.« Po oceni Bobinca, ki zase pravi, da je podpornik razvoja in inovacij, bo Vzorčno mesto kot platforma pomagala prepoznati talente in pospešiti kroženje znanja. »Mladi bodo lahko ob zabavi začeli svojo poklicno pot. Vzorčno mesto je korak naprej. Ta projekt je osnova, da bomo delali še bolje: če bodo podjetja uspešna, bodo uspešna tudi mesta, drži pa, da brez pametnih ljudi to ne more obstajati.«
Promotorji projekta Vzorčno mesto so stand-up komik dr. Uroš Kuzman, direktorica podjetja Skaza Tanja Skaza in svetovna prvakinja v plezanju Janja Garnbret. Dr. Uroš Kuzman je navdušen nad napredno tehnologijo, ki jo lahko posameznik izkusi v Vzorčnem mestu. Tanja Skaza je pohvalila pomen projekta za lokalno skupnost in spodbujanje kreativnosti, kar je naravnanost, ki je nujna tudi v podjetjih.
Erik Kapfer in Miha Cojhter, idejna očeta Vzorčnega mesta.
Obiskovalce sta na ogled prostora pospremila idejna očeta Vzorčnega mesta Erik Kapfer in Miha Cojhter, ki sta skupaj z Robom Ewbankom in njegovo platformo Liveblox zaslužna za razvoj in izvedbo interaktivnih učnih postavitev, prikaza virtualne resničnosti, delovanja digitalnega laboratorija in vsega drugega, kar nudi Vzorčno mesto. Erik Kapfer je tehnološki entuziast, kreativec vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij. Pet let je živel v Amsterdamu, kjer se je ukvarjal z razvojem pametnega mesta, koncepta, ki se vse bolj približuje tudi Sloveniji. Sodeloval je pri produkciji Siddhartinih videospotov, znanih po naprednih grafičnih tehnikah in visoki produkcijski ravni. Raziskuje človeške odnose in načine sodelovanja ter zagovarja razvoj družbe v sožitju s tehnologijo.
VIDEO
Miha Cojhter je magister virtualnih komunikacij in novih metod izobraževanja, ki je s svojim delom na interaktivne postavitve v Linzu pritegnil šolarje iz vse Avstrije. Odtlej išče nove načine, kako otroke pritegniti v proces učenja, razvija nove učne sisteme, doživljajska učenja in predvsem ustvarja zabavo za učenje. Je vizionar in umetnik, ki živi v tujini in dela na zanimivih projektih po vsem svetu.
Ljubljana, 9.2.2018 - Nigela Kennedyja bomo v Ljubljani gostili prvič. V Guinnessovo knjigo slavnih se je Nigel vpisal s posnetkom Vivaldijevih Štirih letnih časov. Album, ki so ga prodali v več kot treh milijonih izvodov, velja za enega najbolje prodajanih albumov klasične glasbe vseh časov.
Z virtuozno tehniko in unikatnim talentom Kennedy navdihuje številne poslušalce tudi na ulicah New Yorka, kjer kot sam pravi, zasluži več denarja kot z recitali v Angliji. Glede na odziv poslušalcev pa lahko celo oceni, katera skladba bo dobro sprejeta in katera ne.
Video posnetek v katerem je zbrano nekaj zanimivosti iz pestrega življenja Nigela Kennedyja.
