Ifigenija Simonović je na tiskovni konferenci predstavila še dogodke, ki se bodo poleg podelitve nagrade v Cankarjevem domu zvrstili v sklopu Rožančevega septembra. Tako bodo 18. septembra popoldne položili venec na spominsko ploščo Marjanu Rožancu v Volčjem gradu, temu bo sledil pogovor Mance Košir z avtorji nominiranih knjig v Knjižnici Komen, 22. septembra pa bodo nagrado slovesno podelili na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Ko je predsednica žirije Ifigenija Simonović predstavljala nominirane knjige je Capudrove eseje označila kot filozofske. V utemeljitvi pa piše, da je Capuder v zbirko Zamrznjene besede (Mohorjeva založba Celovec) uvrstil besedila, ki se sučejo okrog vprašanj: o čem sem premišljeval vse življenje, kaj sem bral, kaj sem razumel, na kaj ne najdem odgovora, na kaj sem želel opozoriti svoje študente, čemu sem sledil na svoji poti ipd. Piše še, da je Capuder eruptiven erudit - neutrudno radoveden in navdušen nad skrivnostjo človeške duše in nas vabi v globine slehernega trenutka življenja.
Frelihova knjiga Bleda svoboda (Cankarjeva založba) po besedah Ifigenije Simonović bralcu odpira svet mladih, svobodne generacije, ki pa jo dogodki v svetu potiskajo v stiske - literarne, ekonomske, socialne. V današnjem času po njenih besedah ta svobodna generacija tudi ne more imeti občutka varnosti, ki pa je temelj za občutek svobodnosti. Kot je povedal avtor, knjiga združuje njegova razmišljanja iz zadnjih desetih let.
Zbirka Kovačiča Peršina Stopinje v pesku (Distribucija Buča in društvo Knjižna zadruga) je, kot piše v utemeljitvi, sestavljena iz štirih esejističnih sklopov o temah somračja, poraza, tragedije in streznitve, ki jih lahko razumemo kot razčlembo novejše slovenske zgodovine.
Po besedah predsednice žirije avtor razmišlja o tem, kako doseči spravo, tako narod kot posameznik. Do sprave namreč ni mogoče priti v začaranem krogu občutka, da jo lahko dosežemo le z orožjem, ampak moramo obrniti to vrtenje sveta proti želji po miru in šele takrat bo sprava dosegljiva.
Kovačič Peršin pa je izpostavil, da že naslov zbirke pove dovolj: Potovanje človeštva skozi čas je nekakšno puščanje stopinj v pesku zgodovine, ki jih zakriva minevanje. In če bi izhajali iz te zavesti, bi vsakdo in človeštvo kot celota, predvsem pa naša zahodna civilizacija, na svoje življenje in zgodovino gledali z rahlo distanco in skromnostjo, je dodal.
Urša Zabukovec je svoje eseje napisala v Španiji, kjer živi. Pisani so z oddaljenosti in zato po besedah Ifigenije Simonović bolj objektivno prikazujejo našo vsakdanjost. V utemeljitvi piše, da esejistična zbirka Vse živo (KUD Logos) združuje 21 esejev, ki so razporejeni tako, da zarišejo zgodbo avtoričinega življenja v času pisanja.
Avtorica je po prepričanju žirije izrazito angažirana intelektualka, vendar se ne zateka h kritiki in tožbi, še manj k nostalgiji, saj pripada generaciji, ki ni obremenjena z ideološkimi predsodki in podedovanim spominom na slovensko polpreteklo zgodovino.
