V evropski parlament so izvoljeni...

Novi evropski poslanci so: Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD), Milan Brglez (SD), Irena Joveva (LMŠ), Klemen Grošelj (LMŠ) in Ljudmila Novak (NSi). Gre za delne uradne izide, ki se lahko še spremenijo, je opozoril Anton Gašper Frantar iz DVK-ja. Končni rezultati bodo znani šele na začetku junija.

Zmagovalka volitev je glede na delne uradne izide lista strank SDS in SLS, ki je prejela 26,48 odstotka glasov. SD je prejel 18,57 odstotka glasov, LMŠ 15,61 odstotka glasov in NSi 11,10 odstotka glasov.

Nagelj za Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov

V Narodni galeriji je 20. maja 2019 Slovensko muzejsko društvo, za izjemne dosežke na področju muzejstva podelilo, Valvasorjeve nagrade, častna priznanja , diplome in nagelj.

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. Med nagrajenci je bil tudi Peter Florjančič za donacijo izumitelja Petra Florjančiča Tehničnemu muzeju Slovenije. 

Nagelj so prejeli tudi člani Kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov, ki so glasbeno požlahtili slavnostni dogodek.

Besedilo: Milan Pavliha
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija, Ljubljana

Tecar koncept je celostna oblika fizioterapevtske obravnave

Tecar koncept zajema funkcionalne produkte, terapevta z njegovim manualnim (ročnim) znanjem ter HCR aparat.

S pomočjo praktičnih izdelkov, med katera spadajo eterična olja, kreme, povoji, očiščevalci kože.. pripravimo telo oziroma področje telesa na obravnavo, prav tako terapijo tudi zaključimo. Olja imajo različno sestavo in učinke; masažno olje za mišično relaksacijo, limfartikularno olje za aktivacijo sklepnih in limfatičnih področij, termodinamično olje za neprekrvavljene mrzle okončine in tonično olje za dvig mišičnega tonusa. Hkrati je pacient deležen tudi aromaterapije.

Terapevt je pri Tecar obravnavi najpomembnejši člen… v samo obravnavo vključuje svoja teoretična in manualna znanja. V aparatu ni shranjenih protokolov zato mora protokole terapevt poznati sam, kar pomeni, da mora imeti dovolj predhodnega znanja iz fizioterapije in vsa dodatna human Tecar izobraževanja. V obravnavo vključuje tudi pasivne, aktivo asistirane in aktivne vaje, pri tem pa si pomaga z HCR 1002 aparatom.

Telo oziroma celice so sestavljene iz vode in elektrolitov. S pomočjo HCR aparata oziroma radiofrekvence povečamo prepustnost celičnih membran in s tem stimuliramo prehajanje elektrolitov, kar pomeni več kisika za celice in posledično hitrejšo regeneracijo. HCR 1002 je edinstven aparat z zaščiteno frekvenco 447kHz in unikatno programsko opremo, kar omogoča brezhibno delovanje tako imenovane radiofrekvence. Aparat nam omogoča, da lahko enostavno preklapljamo med rezistivno in kapacitivno tehnologijo. Z rezistivno tehnologijo je mogoče obravnavati tkiva v katerih je prisotno malo vode; kosti, sklepi, sklepne ovojnice, kite, ligamenti… Z kapacitivno tehnologijo pa vplivamo na mehka tkiva in sicer mišice in mišične ovojnice, tam kjer je več vode.

Aplikatorji (nastavki) so narejeni iz posebnega Wafer materiala (tanek kos polprevodniškega materiala, običajno iz kristalnega silicija, v zelo tankih slojih), ki še poenostavijo doseganje želenih učinkov. S pomočjo prilagajanja jakosti je mogoče spodbujati mikrocirkulacijo (pospešen pretok krvi v manjših žilah), vazodilatacijo (širjenje žil in povečan volumen prehajanja krvi v večjih žilah) ali povišati temperaturo v tkivu, odvisno katero reakcijo potrebujemo.

Jakob Golob, diplomirani fizioterapevt, ki skrbi za strokovno fizioterapevtsko podporo pri podjetju Semos v Celju svetuje, da bodite previdni, ko se odločate za TECAR terapijo, ki je celosten koncept fizoterapevtske obravnave, saj se pojavlja veliko posnemovalcev, ki zelo radi izrabijo ime koncepta TECAR zato, da lažje prodajajo radiofrekvenčne aparature.

Jakob Golob, dipl.fiziot.

5. mednarodni festival znanja in kulture starejših

V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je 25. aprila 2019 pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, potekal 5. mednarodni festival znanja in kulture starejših, ki ga je organizirala Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Gostiteljica in so-organizatorica festivala je bila UTŽO – Društvo Lipa Domžale. Festival je prostor izmenjave med slovenskimi univerzami za tretje življenjsko obdobje in prostor sodelovanja s sorodnimi domačimi in tujimi organizacijami. Festivala so se poleg študentov, mentorjev in vodij slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje udeležili tudi predstavniki iz Hrvaške, Nemčije in Italije.

Festival so s pozdravnimi nagovori uvedli mag. Katja Dovžak z MIZŠ, Toni Dragar, župan Občine Domžale, in Marjan Ravnikar, predsednik UTŽO Domžale.

Mag. Katja Dovžak je v nagovoru izrazila pohvalo Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje za dosedanje izjemno uspešno izobraževalno delo s starejšimi in njena prizadevanja za uresničevanje vseživljenjskega izobraževanja ter zaželela festivalu uspešno predstavitev dosežkov izobraževanja, ustvarjanja in delovanja starejših.

Toni Dragar, župan Občine Domžale, je s ponosom spregovoril o delu in pomenu domžalske UTŽO, o občini Domžale in njenih aktivnih starejših prebivalcih. Predstavil je tudi »rojstni dan« Občine Domžale, ob katerem je bila organizirana vrsta prireditev, med njimi tudi ta festival. Domžale je predstavil kot prostor zadovoljnih ljudi - uspešno in ugledno podjetniško, športno in kulturno središče, znano po svoji slamnikarski tradiciji.

Marjan Ravnikar, predsednik domžalske UTŽO, je med drugim dejal: »Ponosen sem, da smo lahko gostitelji 5. mednarodnega festivala znanja in kulture starejših, saj tudi to kaže na uspešno delovanje naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje že več kot dve desetletji. Njeno ustanovitev v Domžalah je spodbudila Metka Zupanek, prva predsednica UTŽO Domžale. Veliko generacij se je zvrstilo v naših predavalnicah, na ekskurzijah, prireditvah, predstavitvah knjig in publikacij, razstavah, športnih in rekreativnih poteh, mnogo novih znanj in spretnosti je zamenjalo svoje lastnike, jim obogatilo in polepšalo življenje, izpolnilo sanje, za katere v delovni dobi ni bilo časa, ali srečalo iskrene prijatelje in sodelavce, včasih tudi pomoč. Vesel sem, da vedno znova ugotavljamo, da je UTŽO v Domžalah in sosednjih občinah postala pravo gibanje, ki boljša in lepša življenje starejšim in drugim generacijam. Posebej smo ponosni na delo v kulturi, saj je naša univerza s svojim kulturnim udejstvovanjem postala pomemben del kulturnih dogajanj v občini in njeni okolici.«

Prof. dr. Ana Krajnc, predsednica SUTŽO, je poudarila, da postajata učenje in ustvarjanje za starejše način življenja, saj uresničevanje potreb po odkrivanju novega, neznanega, lepega bogati naš osebni razvoj in nas poveže z drugimi ljudmi ter da vedoželjnost premaga vse strahove na poti do novega znanja.

Predavanje prof. dr. Ane Krajnc je navdušilo udeležence festivala, ki so povsem zapolnili dvorano Kulturnega doma v Domžalah.

Očarale so nas doživete interpretacije poezije igralca Iva Bana iz zbirke Pesmi štirih ob glasbeni spremljavi Ane Vipotnik in Igorja Leonardija na kitari.

S cvetoberom avtorskih pesmi so program festivala uvedle Zlatka Levstek, Janka Jerman in Marija Dodič, članice literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Kako deluje njihova mlada UTŽO in kako zgodbe ljudi tkejo pripoved kraja, so predstavile Nika Gams, Alenka Logar Pleško in Dragica Krašovec z UTŽO DVIG Log-Dragomer.

Kako delujejo v svojem kraju in se povezujejo z drugimi generacijami, sta v imenu UTŽO Grosuplje povedala Ivo Puhar in Teodora Adamič.

Filmsko ustvarjanje v učnih skupinah je predstavila Bojana Žokalj Jesih, študentka UTŽO Ljubljana in so-ustvarjalka filmov v evropskih projektih SUTŽO.

Festivala se je udeležila tudi Silvia Dabo-Cruz, predstavnica Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Frankfurta. Zanimivo je bilo prisluhniti njeni predstavitvi o delovanju UTŽO v Frankfurtu (Universität des 3. Lebensalters an der Goethe-Universität Frankfurt am Main).

Češminke, članice folklorne skupine UTŽO Domžale in Šele zdravja Domžale obujajo in poustvarjajo lokalno plesno in glasbeno izročilo pod mentorstvom Bože Bauer. Skupina daje velik poudarek domžalski tradiciji izdelovanja cekarjev in slamnikov ter drugih lokalnih šeg in navad. Slamnikarstvo je bilo namreč več kot pol stoletja pomemben del življenja Domžalčanov in je pripomoglo k njihovemu večjemu blagostanju ter razvoju kraja. Domžalski slamniki takrat niso bili poznani samo v Avstro-ogrski, temveč po celi Evropi, pa tudi v Ameriki. Na festivalu smo si z zanimanjem ogledali njihov glasbeno-plesni nastop 'Slamnik na glavo dati'.

Jasna Čurin z UTŽO Zagreb je na festivalu povzela in orisala 22-let trajajoče mednarodno povezovanje »Most znanja in sodelovanja« med Sveučilištem za treću životnu dob Zagreb in Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje.

Pred petnajstimi leti se je spletla posebna vez med študenti umetnostne zgodovine Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in Zamejskimi Slovenci Terske doline. Ta vez še vedno ostaja … so na festivalu poudarili Iva Gasar (UTŽO Ljubljana), Luisa Cher (Center za kulturne raziskave Bardo) in pevci Barskega okteta, ki so nas s pesmijo popeljali v ljudsko glasbeno izročilo Beneške Slovenije.

Ob zaključku festivala se je prof. dr. Ana Krajnc zahvalila organizatorjem festivala, predvsem Marjanu Ravnikarju, predsedniku UTŽO Domžale, in Alijani Šantej, predsednici UTŽO Ljubljana.

Skozi dolgoletno sodelovanje med UTŽO Zagreb, UTŽO Ljubljana in UTŽO Frankfurt so se spletla iskrena prijateljstva. Na fotografiji z leve: Jasna Čurin (Zagreb), Alijana Šantej (Ljubljana) in Silvia Dabo-Cruz (Frankfurt).

Po programu v dvorani se je festivalsko dogajanje preselilo na ploščad ob Kulturnem domu Franca Bernika. Glasbenemu nastopu Godbe ljubljanskih veteranov pod dirigentsko taktirko Jurija Cizeja so v lepem sončnem vremenu prisluhnili številni udeleženci festivala.

V popoldanskem delu so se nekateri udeležili ogleda Slamnikarskega muzeja in Menačenkove domačije …

… drugi pa strokovnega posveta Starejši, učenje, umetnost, ki ga je moderirala dr. Dušana Findeisen.

Na posvetu so svoja spoznanja in izkušnje delili prof. dr. Ana Krajnc, mag. Katja Dovžak, prof. dr. Nives Ličen, doc. dr. Rajka Bračun Sova, prof. dr. Robi Kroflič, mag. Miran Erič, Lučka Šičarov, Alenka Logar Pleško in Meta Kutin.

Beseda je tekla o umetniškem doživljanju, umetnosti starejših in njihovem vstopu v javni prostor, družbeno angažirani umetnosti starejših v sodobni družbi. Tema, o kateri bo vredno poglobljeno razpravljati tudi v prihodnje.

VIDEO - Odlomek predavanja prof. dr. Ane Krajnc na 5. med. festivalu znanja in kulture starejših.


Besedilo: Janez Platiše, Alijana Šantej
Foto: Janez Platiše