Igor Zorčič: Ne bomo tvegali prehitro razglasitev sprejema zakona

Ljubljana, 26. 3. 2020 - Predsedniki republike, DZ, vlade in DS so po današnjem izrednem vrhu izpostavili, da je treba ob epidemiji novega koronavirusa ukrepati učinkovito, a tudi demokratično, da ne bo upada zaupanja v demokratične institucije. "Kot bomo preživeli to krizo, tako bomo živeli po njej," je ob tem poudaril predsednik republike Borut Pahor. Gre za prvo srečanje štirih predsednikov po nedavni izvolitvi nove vlade in novega predsednika državnega zbora. 

Vlada dela dobro, opozicija si zasluži zahvalo za spoštljivo in konstruktivno delovanje, v državi pa vlada demokratičen duh, je po sestanku predsednikov štirih najvišjih političnih institucij povedal predsednik države Borut Pahor. 

Povedano je bilo, da četudi državni svet sprejme odločitev, da se odreče vetu na napovedani sveženj interventnih ukrepov, ga predsednik republike ne bo oziroma ne more razglasiti predčasno. Tudi v primeru zakonov, za katere referendum v skladu z ustavo ni dopusten, bi bila za predčasno razglasitev in posledično uveljavitev nujna vsaj sprememba poslovnika državnega zbora, ki določa, da se zakon v razglasitev predsedniku republike pošlje osmi dan. In ker gre za enega izredno pomembnih svežnjev, so sklenili, da bodo upoštevali vse že obstoječe predpise. Kot je izpostavil Igor Zorčič, si res ne želijo tvegati, da bi na koncu ustavno sodišče ugotovilo njihovo neustavnost, ker so bili prezgodaj razglašeni.

VIDEO


Predsedniki so se tudi zahvalili vsem, ki se držijo navodil in s tem prispevajo k zajezitvi širjenja virusa, zdravstvenemu osebju in vsem drugim, ki v teh razmerah omogočajo, da življenje kolikor toliko normalno poteka.

VIDEO


Foto: Daniel Novakovič/sta
Video: Matjaž Klemenc/uprs

Karitasa pomaga premagovati osamljenost starejših v Sloveniji

Slovenska Karitas v sklopu akcije „Naš kraj, naše srce“ zbira mlade prostovoljce in začenja z aktivnostjo „Povezani preko telefona“. V prihodnjih tednih bodo povezali mlade prostovoljce s starejšimi, ki se bodo predhodno prijavili na telefonsko številko 069 928 187. Mladi prostovoljci jih bodo večkrat na teden poklicali. Tako se bo med njimi vzpostavil prostor za reden in daljši družaben pogovor. Na posebnih telefonskih številkah, ki so objavljene na karitas.si bodo škofijske Karitas še naprej nudile tudi osnovno psiho-socialno pomoč. 

»Že kmalu po razglasitvi izrednih razmer so naši prostovoljci s terena začeli poročati težavah najbolj ranljivih skupin, predvsem starejših in osamljenih. Še bolj kot strah pred materialnim pomanjkanjem jih pesti strah pred negotovostjo in stiska ob tem, da cel dan ne morejo z nikomer govoriti. Takoj smo se odločili za vzpostavitev posebne mreže strokovnjakov znotraj Karitas, ki so dosegljivi na telefonih in začeli s pripravo in izvajanjem materialne kot tudi psihosocialne pomoči. Mnogi so namreč zaradi trenutnih razmer v duševni stiski in rabijo spodbudno besedo.«, je pojasnil Peter Tomažič, novo imenovani generalni tajnik Slovenske Karitas.

Prostovoljci Karitas v Sloveniji vsako leto obiščejo več kot 40.000 starejših. Trenutno to ni mogoče, zato se vzpostavljajo druge poti za družabništvo s starejšimi. Od 24.3.2020 dalje je s projektom „Povezani preko telefona“ vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko vsak delovni dan med 9. in 15. uro prijavijo vsi starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Pogovor s starejšim bodo nudili prostovoljci YoungCaritas – Karitas mladih v Sloveniji.

»Glavni namen akcije „Naš kraj, naše srce“ je zagotavljanje mlajših prostovoljcev za pomoči ljudem v stiski. V enem tednu, od kar so objavili poziv, se nam je pridružilo več kot 280 novih mladih prostovoljcev pripravljenih, da na različne načine pomagajo. Vključeni bodo predvsem v pomoč starejšim, ki so že tako ranljiva skupina, v teh razmerah pa je njihova stiska in osamljenost še večja. Za njih je trenutno zelo pomemben socialen stik, kar bomo v obliki klepetov preko telefona zagotovili s prostovoljci«, je povedal Luka Oven, vodja akcije in koordinator prostovoljcev YoungCaritas – Karitas mladih v Sloveniji.

»Verjamemo, da lahko z osebno in družbeno solidarnostjo premagamo marsikatero težavo, in zaupamo, da bomo kot skupnost z odgovornostjo in sočutjem zmogli prebroditi ta čas in pomagati drug drugemu.« je optimističen Peter Tomažič.

Upokojenci z nizkimi pokojninami bodo prejeli varnostni dodatek

Ljubljana, 24.3.2020 - Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. "Zavedamo se, da so to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov," je pojasnil premier. Ukrep bo veljal za upokojence z najnižjimi pokojninami v višini do 700 evrov. Dodatek v višini od 130 do 300 evrov bo izplačan 15. aprila.

Kot je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, bodo do solidarnostnega dodatka upravičeni vsi tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 700 evrov. Znesek bo v enem znesku izplačan 15. aprila, višina pa bo odvisna od višine posameznikovega dohodka. .Za upokojence, ki prejemajo pokojnino do 500 evrov, bo znašalo izplačilo 300 evrov, tisti, ki prejemajo med 500 in 600 evrov pokojnine, bodo prejeli 230 evrov, tisti, ki imajo pokojnino med 600 in 700 evri, pa 130 evrov. 

VIDEO

Solidarnostni dodatek se ne bo zavedel med osebne prihodke posameznika tako, da bi kakor koli vplival na upravičenost do ostalih socialnih pomoči in pomoči na domu in morda na dohodnino. Dodatek bo tako dobilo več kot 292.000 ljudi, sredstva v ta namen pa so predvidena v višini 66,6 milijona evrov.

Video: STA, TVSLO
Foto: TVSLO

ZDUS se je odzval na vladni predlog kriznega dodatka za upokojence

Ljubljana, 22.3.2020 – Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki podpira vladni predlog kriznega dodatka za upokojence se je odzvala in predsedniku vlade, ministru za finance in ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslala svoje predloge. 

V ZDUS predlagajo, da se krizni dodatek dodeli najbolj ranljivim skupinam upokojencev. Razdelili bi jih v tri razrede in v zneskih, ki jih bo določila vlada, saj slednja ve, s kakšnimi sredstvi razpolaga in kako dolgo časa bo tako pomoč lahko zagotavljala. Razrede bi lahko razvrstili: (1.) pokojnina do 500 evrov dodatek 200 oz. 250 evrov, (2.) pokojnina do 600 evrov dodatek 150 oz. 180 evrov in (3.) pokojnina do 700 evrov dodatek 100 oz. 120 evrov. Enkratni finančni učinki na predlaganih primerih so ocenjeni na okrog 40 oz. 50 MIO evrov.

V kolikor krizni dodatek ne bo posegel v pokojninsko blagajno, bi lahko vlada iz proračuna namenila: (1.) pokojnina do 500 evrov dodatek 300 evrov, (2.) pokojnina do 600 evrov dodatek 230 evrov in (3.) pokojnina do 700 evrov dodatek 130 evrov. Krizni dodatek bi tako prejelo 300 tisoč upravičencev.

Prav tako predlagajo, da se v obdobju 1.4. do 31.12.2020 zamrzne izplačevanje 40 odstotkov oz. 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine tistim, ki so še zavarovani (dvojni status), s čimer se zmanjšajo odhodki iz pokojninske blagajne za približno 46 milijonov evrov.

Opozarjajo tudi na siceršnje zavzemanje na povečanje izdatkov za pokojnine, saj nam mora biti nadomeščen izpad zaradi neusklajevanja pokojnin, ki znaša 5,6 odstavkov. Prav tako pa je potrebno izvrševati sistemski zakon in določila koalicijske pogodbe. Upoštevaje pričakovano zniževanje BDP, vladi predlagamo, da preveri možnosti koriščenja potencialne pomoči ECB.

Predlagajo pa tudi jasno definicijo kriznega dodatka, kaj je po vsebini in obsegu, kdo je do njega upravičen in koliko časa ga bo prejemal. Ne smemo pozabiti tudi na dolgoročne posledice – kako bo krizni dodatek upoštevan kot dohodek in na kaj vse bo posledično vplival. Tu imajo v mislih predvsem sedanje upravičence do različnih oblik socialnih pomoči, varstvenega dodatka ipd.

Krizni dodatek bi moral biti dodeljen uživalcem pokojnin, tudi z upoštevanjem pokojnin iz tujine in uživalcem dela vdovske pokojnine (tako je že tretje leto tudi pri letnem dodatku, za kar ima ZPIZ podatke za leto 2019, za leto 2020 pa so v pridobivanju) in brezposelnim, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ter imajo stalno bivališče v Sloveniji in, ki že sedaj ne dosegajo praga revščine 662 evrov. Velja opozoriti tudi na dejstvo, da bodo upokojenci svoje pokojnine redno prejemali, med tem pa bo med delovno aktivnim prebivalstvom marsikdo ostal brez zaposlitve, zapirala se bodo podjetja ipd.

Pripravili:
Predsednik ZDUS Janez Sušnik in tajnik ZDUS Nika Antolašić s sodelavci