Bernette je rešitev za vse vaše ideje tekstilnega oblikovanja

Veliko novih in občasnih šivilj je prepričanih, da si ne morejo privoščiti visokokakovostnega šivalnega stroja. Pa ni tako! S švicarskim dizajnom in pod budnim očesom vrhunske skupine Bernina so stroji za šivanje, vezenje in overlock bernette najbolj kakovostni stroji in najbolje vložen denar. To lahko potrdijo obstoječi uporabniki in uporabnice in prodajalci, ki jih podpirajo. Bernette je popolna rešitev za vse vaše ideje.

Bernette prihaja iz družine najboljših šivalnih strojev.

Švicarsko podjetje Bernina, ustanovljeno pred več kot 125 leti, je vodilni proizvajalec šivalnih in vezeninskih strojev na svetu. Leta 1989 je Odette Ueltschi, lastnica in inovatorka, lansirala hčerinsko znamko bernette. Ime, ki je uravnotežena in enakovredna sestavljanka znamke BERNINA in imena Odette, predstavlja novo, inovativno znamko skupine Bernina. Ponudba izdelkov bernette vključuje šivalne, šivalno - vezilne in prekrivne (overlock) stroje ter dodatke.

Družinski proračun vam bo hvaležen!

Izdelki bernette so namenjeni tistim, ki želite visokokakovostni, a vendar domačemu proračunu prijazen stroj, ki je opremljen s številnimi koristnimi funkcijami in pripravljen na vse vaše ideje. Ne glede na to, ali ste mladi in se šele preizkušate v šiviljstvu ali sveža mamica, ki želi z ljubeznijo in skrbnostjo šivati za svojo družino, bernette za vas. To je stroj, namenjen tako popoldanskim, večernim ali polnočnim ustvarjalcem, za tiste, ki so po duši ustvarjalci, najsi bo iz potrebe ali veselja.

In četudi je vsaka šivilja drugačna, vsaka vez edinstvena, vsaka prešita odeja neponovljiva, obljube blagovne znamke bernette ostajajo za vse ustvarjalce in ustvarjalke enake. Zasnovana je v švicarskem dizajnu in zgrajena pod budnim očesom skupine Bernina, kar zagotavlja najvišjo kakovost in bogato funkcionalnost. Ob tem pa ima v mislih vaš proračun, ekonomičnost in varčnost. Bernette je popolna znamka za vse vaše ideje.

Linija bernette »b«

Poleg že predstavljene linije Sew&Go, obstaja druga linija strojev bernette, označena s črko »b«. Vključuje naslednje šivalne, vezilne, šivalno-vezilne in overlock stroje: b33, b35, b37 in b38.

Za šivilje in quilterke so idealni posebej opremljeni stroji b77; izjemno funkcionalen je kombinirani šivalno-vezilni stroj b79; za strokovnjake pa priporočamo vezilni stroj b70 DECO; navdušeni boste tudi nad kombiniranimi coverlock stroji b42 in b48, ter overlock strojem b44 .

Sedaj tudi v Sloveniji!

Stroji bernette so na voljo prek mreže pooblaščenih trgovin matične znamke BERNINA, v Sloveniji je to Maryna`s Quilt Studio. Enako vrhunsko je tudi usposabljanje in poprodajna podpora, ki jo znamka BERNINA že več generacij skrbno zagotavlja prek svoje mreže in je na voljo vsem kupcem bernette. Ekipa Maryna`s Studia se je pred časom vrnila iz Švice z izobraževanja ob izidu novega modela šivalno-vezilnega stroja b79. Prav odlično poznavanje strojev in kompetentno svetovanje so dodana vrednost servisa, ki ga zagotavlja skupina Bernina. Prodajalci so strokovnjaki v pravem pomenu besede in v Maryna`s Quilt Studiu uporabnikom znajo svetovati glede na njihovo znanje, potrebe in želje, kot bi jim svetovali na sedežu podjetja Bernina.

Novosti že to jesen, ugodnosti za naročila do avgusta!

Za oktober v Maryna`s Quilt Studiu se že danes napovedujeta dva nova, dovršena modela šivalnih strojev bernette b05 ACADEMY in bernette b05 CRAFTER, poleg tega pa tudi izpopolnjen overlock b64 AIRLOCK. Za vse predhodne rezervacije teh strojev do konca julija vam bodo odobrili 10-odstotni popust. Informacije o strojih dobite na sedežu podjetja, v njihovi BERNINA svetovalnici, na Medvedovi cesti 17, v Ljubljani. 

Navdušenje, ki se mu reče bernette

Prvi odzivi ustvarjalk, ki delajo s šivalnimi stroji bernette, so izjemni. Takole pravi ponosna lastnica bernette b38: »S strojem sem res zelo zadovoljna in me navdušuje. Tudi čas za privajanje nanj je bil bistveno krajši, kot ga morajo vložiti kolegice, ki delajo z drugimi stroji. Večina jih ima tudi težave s šivanjem z dvojno iglo, moja pa dela kot švicarska ura. Ker nimam stroja za pokrivni šiv, potrebujem dvojno iglo in ta funkcija mi je pri delu izredno pomembna. Šivanje je sedaj res užitek in ustvarjanje«.

Brez podmazovanja in z odličnimi funkcijami

Šivalne stroje bernette odlikuje vrsta prednosti. Najpomembnejša je gotovo ta, da jih ni treba podmazovati, saj so deli narejeni z uporabo teflonskih elementov in se ne obrabljajo, zato morate vzdrževati le čistočo stroja. Veseli boste tudi teh, najbolj cenjenih kvalitet strojev bernette:

- enostavna uporaba;

- intuitivna razumljivost;

- enostavna menjava tačk – snemljive tačke;
- tekoče in nežno šivanje;
- širok izbor šivov in funkcij, vključno s pisavami, pripravo gumbnic in krpanjem;
- šivanje katerega koli blaga, brez spuščanja vbodov;
- tiho delovanje;
- horizontalni čolniček;
- reguliranje pritiska tačke;

- oznake za šivanje na vbodni plošči;
- polavtomatski vdevalec sukanca;

- kakovostna osvetlitev šivalne površine;

- razširitev delovne površine za večje izdelke in projekte;

- možnost šivanje z uporabo nožnega pedala ali posebnega gumba.

Sedaj veste, da stroji bernette celovito izpolnjujejo vaše želje po kreativnosti. Končno boste lahko uresničili svojo ljubezen in strast do tekstilnega oblikovanja. Začnite takoj, še danes!

Oglejte si ponudbo strojev znamke bernette podjetja Maryna`s Quilt Studio & More in jim pišite za svetovanje maryna@marynastudio.com ali jih pokličite na 041 362 656.

Oglejte si celotno paleto strojev bernette tudi na youtube.com/mybernette.

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi

Ob Mednarodnem dnevu družin, ki ga obeležujemo 15. maja Slovenska Karitas izreka priznanje vsem staršem in drugim, ki se trudijo ustvariti varno in kakovostno življenje v družinskem okolju. Več kot 20.000 družinam, v katerih je preko 29.000 otrok, Karitas pomaga z materialno in finančno pomočjo, urejanjem stanovanjskih pogojev, pomočjo ob večjih nesrečah, ob bolezni in invalidnosti, s svetovanjem, s šolskimi potrebščinami, letovanji in različnimi dejavnostmi za otroke. V lanskem letu je vrednost tovrstne pomoči in programov presegla 4,5 mio evrov.

Ob vsem tem poudarjajo, da je poleg urejenega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema za družine ključna podpora države pri ohranjanju in razvijanju novih kvalitetnih delovnih mest. Iz izkušnje iz zadnje recesije bo to še posebej pomembno v prihodnjih mesecih in v času po epidemiji. Številne zaposlitve ne omogočajo zadostnega prihodka za dostojno življenje in ne predstavljajo stabilnosti za starše in otroke. Že več let Karitas tudi opozarja na neurejene pogoje za delo pri slabše plačanih poklicih in delih s stalnim povečevanjem izmenskega in nočnega dela, dela na poziv in kratkotrajnih negotovih zaposlitev. Slovenska karitas se pridružuje tudi zadnjim pozivom k ukinjanju nedeljskega dela v trgovinah in tam, kjer ni nujno potrebno. Vse te naštete obremenitve za družine, ki so že tako v materialnih stiskah ali na meji, povzročajo še dodatne zdravstvene težave zaradi neurejenega počitka, slabših pogojev za vzgojo in spremljanje otrok ter manj možnosti za skupno preživljanje prostega časa v družini, ki je nujno potrebno za normalne odnose.

Epidemija pokazala ranljivost družin, ki živijo na meji revščine 
Ukrepi države na socialnem področju so ob epidemiji zagotovo učinkovito pomagali in v veliki meri ublažili in še blažijo stiske številnih družin. Kljub temu se je Karitas od začetka epidemije srečala s 5 do 10% (odvisno od območja) novih gospodinjstev, ki so prosila za pomoči zaradi različnih okoliščin. V absolutnih številkah je to skupaj več kot 3.900 oseb oziroma 2.070 gospodinjstev, ki so na novo zaprosila za pomoč. V celotno materialno in psihosocialno pomoč je bilo v času epidemije, v zadnjih dveh mesecih vključenih 55.200 oseb. Večina prejemnikov je pomoč prejemala tudi pred epidemijo. Karitas je razdelila 491 ton hrane in dodatno 120.000 EUR za pomoč pri plačilu položnic. 

V času epidemije so se najprej zmanjšale možnosti za samozaposlene ter možnosti za opravljanje priložnostnega in nadurnega dela za zaposlene, s katerim mnogi premagujejo revščino. Za tiste, ki so močno zadolženi za urejanje stanovanjskih pogojev, je velik problem tudi čakanje na delo. S problemi se soočajo tudi delavci iz drugih držav, ki so izgubili delo in imajo tukaj družine. Težave imajo družine z več otroki in enostarševske družine, kjer so pred epidemijo otroci bili deležni določene oskrbe v okviru šol in vrtce in je ta vsaj delno razbremenila njihovo življenje. Povečal se je tudi delež takih gospodinjstev, ki so pomoč potrebovale pred petimi in desetimi leti v času gospodarske krize.

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi, saj je v letu 2018 kar 23 milijonov otrok v EU odraščalo v revščini ali socialni izključenosti. Ta številka naj bi se v prihodnje znatno povečala, saj bo gospodarski šok pandemije v Evropi vplival na številne družine. Mnogi evropske ustanove že ocenjujejo, da bo vpliv sedanje pandemije na evropsko gospodarstvo lahko še večji kot vpliv recesije 2008–2009. Glede na položaj mnogih družin, je treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se nacionalna in finančna sredstva EU uporabijo za podporo otrokom in družinam v ogroženosti. Za to je nujno zagotoviti dostop do zdravstvenih in socialnih storitev za vse in posebno pozornost usmeriti na najbolj ranljive. EU in njene države članice bodo morale dolgoročno izvesti tudi več strukturnih ukrepov za zaščito otrok in njihovih družin. Povezava do celotne izjave Caritas Europe: LINK

Sindikati javnega sektorja opozarjajo na zavlačevanje pri izplačevanju dodatkov

Ljubljana, 11. maja - V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga, ki je privedlo do nedoslednosti, samovolje in zavlačevanja (arbitrarnosti) pri izplačilu dodatkov k plačam v času epidemije. Prvi mož konfederacije sindikatov Branimir Štrukelj je ob tem napovedal tudi vložitev tožb. Predstavniki sindikatov so ob tem opozorili, da je v posameznih dejavnostih glede izplačila dodatkov situacija kaotična.

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci najprej izpostavil vlogo zaposlenih v javnem sektorju, ki so bili med epidemijo coronavirus še posebej izpostavljeni in katerim gre po njegovih besedah zasluga, da je Slovenija epidemijo prebrodila relativno bolj uspešno kot večina drugih držav.

"Problem je, da deklarativne (besede brez dejanj) zahvale, ki jih sicer poslušamo in so seveda dobrodošle, nimajo potem nekega ustreznega odgovora v ravnanju oblasti," je poudaril Štrukelj in dodal, da se zaposlenim v javnem sektorju na nek način ne dopušča enakovrednega dialoga in razprave tudi o vrednotenju tega dela, ki je bilo opravljeno v času krize.



"Ker je bila oblast prepričana, da sama najbolje ve, kako se stvari streže," so se po Štrukljevih besedah zgodile napake in celo nezakonitosti, te pa bodo prinesle tudi dodatne stroške, saj se že napovedujejo tudi tožbe.

Kot problematično so v KSJS izpostavili izplačevanje obeh dodatkov, tako dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor za delo v rizičnih razmerah, kot dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu.

Pri tem je Štrukelj spomnil tudi na odločitev komisije za razlago kolektivne pogodbe glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki je bila dosežena s preglasovanjem in proti volji sindikatov. Po mnenju večine strokovnjakov pa je komisija z njo tudi presegla pooblastila, saj je posegla v samo vsebino kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj.



Podpredsednica KSJS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Irena Ilešič Čujovič je navedla, da na teh področjih vlada prava zmeda, saj ponekod še niso prejeli ne enega ne drugega dodatka. Vzrok je tudi v tem, da v nekaterih zavodih po navedbah delodajalcev finančnih sredstev za izplačilo dodatkov sploh še niso prejeli. "Denar mora biti zagotovljen ne samo na papirju, pač pa na finančnem računu," je poudarila.

Poleg tega po njenih besedah prihaja do nedoslednosti in se dodatka izplačujeta na različne načine, ponekod le za nekaj ur in ne za ves delovni čas, ponekod po kolektivni pogodbi in ne po interventnem zakonu, ponekod spet obratno. Arbitrarnost je očitna pri primerljivih delovnih mestih, za katera v eni bolnišnici izplačajo dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, v drugi bolnišnici pa le za 50 odstotkov delovnega časa, je dodala.

Znotraj socialnega varstva pa je posebej zaskrbljujoče stališče nekaterih koncesionarjev, ki dodatka sploh ne nameravajo izplačati, čeprav jih k temu zavezuje kolektivna pogodba, je navedla Ilešič Čujovičeva, ki je še menila, da brez vložitve sodnih sporov ne bo šlo.



Samovolja (arbitrarnost) glede kriterijev za izplačilo dodatkov je tudi očitek Policijskega sindikata Slovenije. Zaposleni v javnem sektorju lahko iz naslova obeh dodatkov skupaj dobijo največ 100 odstotkov urne postavke. A kot je pojasnil predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko, toliko ni dobil niti eden od policistov, ki so bili v času epidemije izpostavljeni "v prvih vrstah".

Cvetko je opozoril, da je prišlo tudi do neobjektivnega izplačila dodatkov, saj je bila upravičenost do višine dodatka določena na podlagi dolžnosti oz. obveznosti in usposabljanj posameznih zaposlenih. Tako sta v času epidemije dva policista, ki sta opravljala popolnoma enake naloge, dobila bistveno različno plačilo.



Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar pa je ugotavljala, da je le približno tretjina zdravstvenih zavodov dodatke izplačala korektno, tretjina jih je izplačala po čudnih kriterijih, ena tretjina pa delavcem sploh ni dala sklepov o izplačilu dodatkov.

Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju (SDP) Tomaž Virnik je opozoril na nastali socialni molk in da bo moral povzročitelj zato odgovarjati. Prav zato bo naš sindikat skupaj z drugimi zahteval informacije kako so bili dodatki razdeljeni in zakaj niso bili razdeljeni. Temu pa bodo sledili ustrezni pravni postopki.

Predsednica Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) Tanja Popit je povedala, da pri njih ni nobenega socialnega dialoga in da niso dobili nobenih informacij o načinu in  izplačevanju dodatkov. Ponekod so bili sicer dodatki izplačani vendar zaposleni o tem niso bili obveščeni po kakšnih kriterijih in kdo je o tem odločal. Zaradi tega je med zaposlenimi veliko nezadovoljstva.

Predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze (NSDLU) dr. Tomaž Sajovic je dejal, da na nekaterih univerzah čakajo na dodatek vendar ga zaradi kaosa, ki je nastal. še niso prejeli. Problem pa ni pri rektorjih in dekanih ampak na vrhu, ker ni socialnega dialoga z ministrstvi oziroma Vlado RS. Upor je zato upravičen. 

Mestna občina Ljubljana 9. maja praznuje občinski praznik

LJUBLJANA - Mestna občina Ljubljana občinski praznik praznuje 9. maja, ko Evropa praznuje dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Ta dan je za prestolnico pomemben, saj so na ravno ta dan leta 1945 partizani osvobodili Ljubljano. Mestna občina na ta praznik že tradicionalno na slavnostni seji mestne občine, ki jo letos zaradi epidemije ne bo, podeli najvišja občinska priznanja. Prav tako ne bo teka trojk ob žici okupirane Ljubljane.

NAZIV ČASTNEGA MEŠČANA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA 2020 prejmeta prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, slovenska psihologinja in akademik zaslužni prof. dr. Jože Mencinger, slovenski pravnik, ekonomist in politik.

NAGRADE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA 2020 prejmejo: Zavod župnije Trnovo – Dom Janeza Krstnika, Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška in Javni zavod Ceneta Štuparja – Center za izobraževanje Ljubljana.



PLAKETE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA 2020 prejmejo: režiser Dejan Babosek z ekipo filma Preboj, Ljubljanski zdravniški orkester Camerata Medica, Društv za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, Društvo Urbani čebelar, kitarist Pavle Kavc, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Društvo Parada ponosa.



Naziva, nagrade in plakete glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 bodo vročene kasneje.