Sklepni izbor Tovarne leta 2020

V četrtek, 22. oktobra, med 13.30 in 15.20 si boste lahko na spletu v živo ogledali predstavitve treh finalistov izbora Tovarna leta 2020 ter prisluhnili, kako odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih bo zastavila strokovna komisija. Ta bo na koncu odločila, kdo bo zmagovalec.

Proizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH Hišni aparati Nazarje, proizvajalec žarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella Saturnus Slovenija ali proizvajalec arhitekturnih svetil Intra lighting bo jutri prejel nagrado tovarna leta 2020. Vsi trije so namreč finalisti letošnjega izbora najboljšega industrijskega podjetja v Sloveniji, zmagovalec pa se bo tako pridružil Krki in Ljubljanskim mlekarnam, tovarnam let 2018 in 2019, ter postal tovarna leta 2020.

Odločitev o zmagovalcu ni znana do zadnjega trenutka izbora
Sklepni dogodek letošnjega izbora tovarne leta bo potekal v živo prek spleta na http://youtu.be/GxFal1NDuUU. Dogodek je bil sicer načrtovan za 15. oktober, vendar smo ga takrat zaradi ukrepov, ki so povezani s širjenjem COVID-19, prestavili na splet. Skupaj z uredništvom portala Tovarna leta bi ga družba Ljubljanske mlekarne, lanska tovarna leta.

Tudi v spletnem dogodku bo najboljše industrijsko podjetje med tremi finalisti v živo izbrala strokovna komisija. Medtem ko se bo njen predsednik in izkušeni menedžer Anton Papež v živo javil iz studia, se bodo preostali trije člani komisije javili prek spleta. Komisijo sestavljata Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, in Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Štefana, pridružila pa se jim bo Valerija Širovnik, direktorica obrata Ljubljana v Ljubljanskih mlekarnah.

Strokovna komisija bo po spletnih predstavitvah finalistov vsakemu postavila več vprašanj, njihovi odgovori pa bodo še en del mozaika pri odločanju, kdo bo zmagovalec izbora tovarne leta, ki traja od 31. januarja. Podjetja, ki so se prijavila na tekmovanje z izpolnjenim vprašalnikom, so namreč najprej obiskali predstavniki strokovnega partnerja KPMG poslovno svetovanje. Ti so se seznanili s celovitim poslovno-tehnološkim procesom podjetij in njihovimi dobrimi praksami v proizvodnji, zatem pa skupaj z uredništvom Tovarne leta izbrali tri finaliste.

Med odločanjem komisije o zmagovalcu si boste lahko ogledali še spletni intervju s Tomažem Žnidaričem, direktorjem Ljubljanskih mlekarn.

Tudi letos priznanje uredništva Tovarne leta
Poleg prestižne lovorike tovarna leta 2020 bomo na sklepnem dogodku izbora najboljšega proizvodnega podjetja tudi letos podelili posebno priznanje uredništva Tovarne leta. In s tem izkazali pozornost dobrim praksam v njihovi proizvodnji, pa tudi ekipi strokovnjakov, ki so za proizvodnjo odgovorni. Lani je to nagrado prejel proizvajalec avtomobilskih sedežev Adient Novo mesto, in sicer za organiziranost proizvodnje in obvladovanje oskrbovalne verige po sistemu »just in time«.

O projektu tovarna leta
S projektom Tovarna leta se predstavljajo dobre prakse slovenskih industrijskih podjetij na področju digitalizacije proizvodnje in poslovanja, tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje, energetske učinkovitosti in skrbi za varstvo okolja ter skrbi za zaposlene. Projekt povezuje in združuje vodilne ljudi v proizvodnji in njihove dobavitelje ter zaposlenim v slovenskih proizvodnih podjetjih daje priznanje za prispevek pri napredku in blaginji Slovenije. Stičišče skupnosti so spletna stran finance.tovarna.si, dvotedenske e-novice o proizvodnih praksah, družbena omrežja in osrednji letni dogodek – finalni izbor tovarne leta, najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji. Vsemu temu pa se bo 20. oktobra 2020 pridružil še prvi tematski dogodek Dobre prakse pametnih tovarn.

Več na tovarna-leta.si.

Pridružite se spletni skupnosti na UTŽO Ljubljana

V obdobju, ko zaradi varnosti odpadeta skupinsko učenje in druženje, vas Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljubljana (UTŽO)  vabi, da se pridružite spletni univerzi. Mentorji in mentorice UTŽO Ljubljana so pripravili serije spletnih predavanj na različnih študijskih področjih. Posamezni cikel obsega 15 spletnih predavanj in bo potekal od začetka novembra 2020 do februarja 2021.

Za vključitev so potrebne predhodne prijave, ki jih sprejema Urška Telban na e-naslovu  urska.telban@univerzatri.si

Za več informacij lahko predhodno pokličete na UTŽO Ljubljana, tel. št.: 01 433 20 90.

Seznam predavanj, predavateljev in urnikov:

• Slovenske umetnice: Alma Karlin, Mila Kačič, Mira Mihelič (Kaja Rožman; ponedeljek, 10.00 do 11.30)
• Antična mitologija (Miloš Klemen Mahorčič; ponedeljek, 12.30 do 14.00)
• Trgi, stavbe in mostovi okoli nas (Meta Kutin; ponedeljek, 16.00 do 17.30)
• Prazniki, praznovanja, šege in navade, verovanja – izbrana predavanja iz etnologije (dr. Urša Valič; torek, 11.00 do 12.30)
• Kako so živeli nekoč (dr. Boštjan Plut; torek, 13.00 do 14.30)
• Geografija Afrike in Avstralije (Erik Logar, mag.; torek, 16.00 do 17.30)
• Varno in kakovostno bivanje v svojem domu (Barbara Železnik Bizjak; sreda, 9.00 do 10.30)
• Naravno vrtnarjenje: zelenjavni vrt (Barbara Podlogar; sreda, 15.00 do 16.30)
• Vrhunci slovenske likovne umetnosti (doc. dr. Rajka Bračun Sova; četrtek, 10.00 do 11.30)
• Velike mojstrovine v likovni umetnosti (Donovan Pavlinec, četrtek, 12.30 do 14.00)
• Glasbeno popotovanje z Debussyjem, Beethovnom, Tartinijem in Mendelssohnom (Veronika Brvar; petek, 9.30 do 11.00)
• Življenja pomembnih, zanimivih in izstopajočih zgodovinskih osebnosti (dr. Boštjan Plut; petek, 10.00 do 11.30)

Na UTŽO Ljubljana svetujejo, da se čim prej pridružite spletni skupnosti tako, da vas bo tudi v tem obdobju povezovala vedoželjnost, pridobivanje novih spoznanj in (vsaj digitalna) pripadnost učeči se skupnosti.

Revščina v Sloveniji se povečuje, je raznovrstna in večplastna

Ljubljana, 17.10.2020 - Ob svetovnim dnevom revščine, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je varuh človekovih pravic Peter Svetina na srečanje povabil predstavnike nekaterih humanitarnih organizacij. V instituciji Varuha človekovih pravic opažamo, da se revščina v družbi povečuje, je raznovrstna in večplastna. Varuh od države pričakuje, da se reševanja revščine loti sistemsko, saj je nedopustna v časih, ko je mogoče zagotoviti blaginjo za vse. Varuh Svetina se je Zvezi prijateljev mladine, Slovenski karitas, Rdečemu križu Slovenije, Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Unicefu Slovenije ter drugim humanitarnim organizacijam zahvalil za uresničevanja njihovega poslanstva in poudaril, da premagovanje revščine ne sme biti naloga nevladnih organizacij, ampak države.  

»Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še t. i. tiha revščina, saj o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih prejemajo, tako redne še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, v starosti prejemajo nedostojne pokojnine. Opažamo, da so stiske starejših vse pogostejše. Ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi ‘le še’ breme,« opozarja varuh Svetina.

Sogovorniki so se v pogovoru dotaknili tudi zaposlenih, ki s svojimi nizkimi prihodki ne morejo preživeti. Predstavnica Slovenske Karitas je povedala, da pri njih materialno pomoč prejema  90 tisoč ljudi, ki jih ob tem spremlja občutek manjvrednosti in sramu. Večina med njimi je neredno zaposlenih, prihajajo pa tudi tisti, ki veljajo za 'poceni delovno silo'. V Zvezi prijateljev mladine  so povedali, da so letos razdelili že tono hrane revnim družinam. Dodajajo, da je mnogim težko razumeti revščino, v kateri se znajdejo družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta zaposlene celo oba, vendar so njuni prihodki tako nizki, da družina brez dodatne pomoči ne more preživeti.

»Pred 30 leti smo v ustavo zapisali, da smo socialna država. Pri Varuhu pa vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno najpogostejših. Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje. Če nekdo hodi v službo in je z različnimi korektivi s strani države še vedno pod pragom revščine, je to treba spremeniti. Država mora takšne ljudi najti, izboljšati mora sistem, ki jih bo dosegel in ne prepuščal njihovim stiskam. Zavedati se moramo, da revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi za pomoč,« opozarja Svetina.

Ob tem pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imajo zaposleni v Centrih za socialo delo in tudi v drugih institucijah, kamor po pomoč prihajajo ljudje v stiskah, pojasnilno dolžnost, da ljudi seznanijo z njihovimi pravicami in možnostmi za izboljšanja življenja, še poudarja varuh. »Vsak državni uradnik bi se moral zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. Tega bi se morali zavedati vsi, ki smo v službi ljudi. Pri Varuhu pogosto opažamo, kako težko do odgovorov različnih organov pridejo nemočni posamezniki, ki se znajdejo v stiski, sami pred državnim ali občinskim birokratskim aparatom, ki je pogosto žal brezčuten in odtujen. To je nedopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh Svetina se je v pogovoru s humanitarnimi organizacijami dotaknil tudi revščine med otroki. Predstavnica Unicefa Slovenije je postregla s podatkom, da kar 41 tisoč otrok živi pod pragom tveganja revščine. V času epidemije koronavirusne bolezni so opazili, da so stiske otrok večje, sploh v neurejenih socialnih družinah. Opažajo, da se revščina prenaša iz generacije v generacijo, zato se jim zdi ključno, da se otroke iz revnih družin izobražuje, usposablja in opolnomoči, da se bodo lahko izvili iz primeža revščine in izkoristili svoje potenciale. Predstavniki humanitarnih organizacij od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo učinkovite ukrepe v spopadanju z revščino in predvsem si želijo več medresorskega sodelovanja.

Sogovorniki so se strinjali, da nas čas koronavirusne bolezni postavlja pred nove izzive. »Priča smo družbeni in ekonomski krizi, ki bo še bolj zadela tiste posameznike, ki so že doslej komaj shajali iz meseca v mesec. Med ekonomsko ogroženimi se pojavljajo tudi nekatere skupine prebivalcev, ki so se do koronakrize preživljale s svojim delom, ukrepi za zaščito zdravja ljudi pa jih postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati in zato počasi ‘lezejo’ pod prag revščine. Ukrepi odločevalcev morajo biti zato usmerjeni v zaščito vseh delovnih mest, tistim, ki ne zaradi razmer ne morejo opravljati svojega dela, pa mora država še posebej prisluhniti in jim pomagati,« še meni varuh Svetina.

V Generali Galeriji razstavlja vizualni umetnik Claudi Sovre

Ljubljana, oktober 2020 - V Generali Galeriji gostuje vizualni umetnik in odličen fotograf Claudi Sovre z razstavo Prince of Pop -  Fotografija in kostumografija. Claudi Sovre, poznan tudi pod umetniškim imenom CLOUDY, je mlad umetnik, ki je samosvoj, razpoznaven in izviren. Pogumno hodi po svoji poti in si utira mesto v umetniškem prostoru.

Na razstavi so na ogled najvidnejša dela njegovega sedemletnega ustvarjalnega obdobja (2013–2020). Njegove fotografije združujejo fotografijo in kostumografijo. Osrednja nit razstave se vije od antične zgodovine prek 18. in 19. stoletja, kjer se dotakne časa Marije Antoinette v ciklusu petih del z naslovom »Let Them Eat Cake« in bratov Grimm z zgodbo o Trnuljčici (»Sleeping Beauty«), do 20. stoletja ter vse do današnjih dni.

Razstava je bo na ogled v Galeriji Generali na Dunajski 63 v Ljubljani do 27. novembra 2020. Ogled je možen ob delovnikih, od 8.00 -18.00, ob upoštevanju priporočil NIJZ.

Claudi Sovre: Prince of Pop - Fotografija in kostumografija

Za umetnika Claudija Sovreta lahko rečemo, da ima kljub mladosti širok opus. Na razstavi z naslovom Prince of Pop so na ogled dela, ki zajemajo umetnikovo sedemletno ustvarjanje. Gre za preplet popkulture, njene filozofije, ki slavi zvezdniško kulturo, ter kostumografije, ki povzdiguje karizmatičnost vsakdanjih podob. Njegove fotografije združujejo fotografijo in kostumografijo, ki je nadaljevanje njegovega študijskega popotovanja. Umetnik obleče modele prav za to priložnost in jih povabi v studio, v katerem prevzamejo novo, drugačno identiteto. Likom, ki jih s pomočjo oblačil transformira v namišljen svet, dá popolnoma drugačno podobo in jih predstavi kot nedosegljiv ideal. Figure se ponašajo z brezhibno lepoto, v njih je celo malce ekscentričnosti, kar je ena od značilnosti poparta. Po večini so njegovi portreti skupek fotografij, ki sestavljajo neko zgodbo. Claudi Sovre zase pravi, da je kolažer.

Osrednja nit razstave se vije od antične zgodovine prek 18. in 19. stoletja, kjer se dotakne časa Marije Antoanete v ciklusu petih del z naslovom »Let Them Eat Cake« in bratov Grimm z zgodbo o Trnuljčici (»Sleeping Beauty«), do 20. stoletja ter vse do današnjih dni.

Na fotografijah so osrednji protagonisti odeti tako v antična oblačila (predstavljajo grško-rimske bogove in boginje) kot tudi v oblačila sedanjega časa. Modeli so upodobljeni z atributi, ki jih večinoma izdela umetnik sam. Atlant, ali z drugim imenom Atlas, polbog, je postavljen v pozo, v kateri je moral na ramenih nositi težo nebesnega svoda, Prometej je fotografiran z orlom. Vsi prizori so plod domišljije.

Ciklus petih fotografij z naslovom »Let Them Eat Cake« se nanaša na enega najbolj znanih citatov Marije Antoanete: »Če nimajo kruha, naj pač jedo potico.« Kraljico, ki je bila poznana po razkošnem življenju, divjih zabavah in zavračanju togih pravil takratnega časa, umetnik ni oblekel v historična oblačila, temveč jo je fotografiral kot sodobno žensko. Če so modeli fotografirani v studiu, je arhitektura fotografirana z mobilnim telefonom na kraju samem. Umetnik kasneje vse skupaj računalniško obdela in sestavi v zgodbo.

Delo »American Dream« s padlima dvojčkoma nakazuje konec ameriških sanj. V delu »Welcome to the 22nd Century« (mimogrede, gre za avtoportret) z ležečo moško figuro pa že nakazuje razpad sistema in napoveduje stanje današnje družbe, ki je prežeta z demonstracijami, razslojevanjem, razpadom pozitivnih vrednot, okoljsko problematiko in tanjšanjem ozonske plasti, ki uničuje življenje na planetu Zemlja.

Claudi Sovre je umetnik, ki je samosvoj, razpoznaven in izviren ter pogumno hodi po svoji poti in si utira mesto v umetniškem prostoru. O njegovi izvirnosti in enkratnosti vse pove njegova misel: »Če torej Madonna velja za kraljico, Jackson za kralja ter Britney za princeso popa, popularna kultura 'uradno' nikoli ni dodelila titule princa, ki si jo tokrat za skoraj dva meseca prisvajam sam. Zatorej dobrodošli v mojo utopijo!«

VIDEO - Claudi Sovre, razstava Prince of Pop.

Biografija

Claudi Sovre, vizualni umetnik, se je rodil 31. januarja 1994 v Ljubljani. Poznan je tudi pod umetniškim imenom CLOUDY. Diplomant fotografije na Visoki šoli za storitve (2019) ima za seboj skupinske razstave v Slovenskem etnografskem muzeju (2013), Kinu Šiška (2016), arhitekturni galeriji Dessa (2016), Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu (2017), Muzeju Občine Šenčur (2017), Layerjevi hiši v Kranju – galerija Mahlerca (2017) ter galeriji Prešernove hiše v Kranju (2020). Samostojno je postavil na ogled debitantsko multimedijsko predstavitev BadReligion (2014), ki napove trilogijo fotografskih razstav Once Upon a Future (2015), Renaissance (2016) ter Cloudy (2018).

Poleg številnih predstavitvenih fotografij za glasbo, gledališče, film in šport je avtor naslovnice National Geographic Slovenija: Spol (januar 2017), naslovnice posebne izdaje revije Narobe, GEJM (2018), modne zgodbe »Adam into Madam« revije New Edge (2018) ter članka »Umetnost travestizma skozi medij fotografije« revije Digitalna kamera (2019). V akademskem letu 2019/2020 je začel drugostopenjski študij scenskega oblikovanja, smer kostumografija, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Povzeto iz kataloga razstave, tekst: Claudi Sovre, umetnik, in Petra Bizilj Silva, kustosinja