Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije 2020

Ljubljana, 27. 10. 2020 - Vsako leto od 1. do 8. novembra poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije (Ur.l. RS, št. 7/93, 79/2010) na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodajo doplačilne znamke, na vseh železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa doplačilne vozovnice.

Skladno z načelom solidarnosti kot sistemskim pristopom je nakup doplačilnih znamk in vozovnic obvezen, vrednost znamke in doplačilne vozovnice pa na podlagi 28. člena Zakona o RKS in Uredbe Vlade RS o višini prispevka v korist Rdečega križa Slovenije v Tednu Rdečega križa in Tednu solidarnosti št. 00718-9/2018, dne 19. 4. 2018 (Ul. RS, št. 28/18) za leto 2020 znaša 0,17 €.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 pomen besede solidarost opiše kot:'podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga', 'pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje' oziroma 'pomoč, sodelovanje' in 'zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju'. Solidarnost je torej ravnanje posameznika ali skupnosti, ki podpira drugega, pomaga drugim, skupini ali skupnosti.

Iz Rdečega križa Slovenije sporočajo, da so ob Tednu solidarnosti tudi letos prižgali alarm, ki poziva k solidarnosti nas vseh za ohranitev našega edinega doma – planeta Zemlja. Poplave, neurja s točami in močnim vetrom in plimovanje so namreč v letu 2019 povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode.

V Tednu solidarnosti 2019 je Rdeči križ Slovenije s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic zbral 430.461,94 €. Predsednica Rdečega križa Slovenije, mag. Vesna Mikuž je povedala, da z doplačilom poštnine ali javnega prevoza v višini 0,17 € vsakdo prispeva delček v Sklad solidarnosti Rdečega križa Slovenije : »Do sedaj smo v letu 2020 iz Sklada solidarnosti za nujno potrebne enkratne pomoči ob neurjih ali manjših nesrečah v Sloveniji kot so požari ali zemeljski plazovi namenili skupaj 109.525€.«

Sredstva, zbrana Tednu solidarnosti, porabijo strogo namensko! Za pravilnost postopkov in razdelitev sredstev skrbijo Komisija Sklada solidarnosti, Nadzorni odbor Rdečega križa Slovenije, Upravni odbor Rdečega križa Slovenije in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. V skladu s pravilnikom se 30 odstotkov sredstev uporablja za enkratne finančne pomoči ob nesrečah manjšega obsega (lokalna raven), 70 odstotkov sredstev pa za zagotavljanje pomoči ob nesrečah večjega obsega (nacionalna raven).

V GIZ Mesne industrije Slovenije razočarani nad glasovanjem v EU parlamentu

V petek, 23. 10. 2020, so poslanci Evropskega parlamenta glasovali o spremembah Uredbe o skupni ureditvi trga, med drugim tudi o zaščiti mesnih poimenovanj pred (zlo)rabo tovrstnih  poimenovanj pri proizvodih rastlinskega izvora. Amandma (165) za zaščito mesnih poimenovanj v EU Parlamentu ni dobil zadostne podpore, zato zadeva na EU ravni ohranja status quo, državam članicam pa omogoča ureditev tega vprašanja na nacionalni ravni.

Tradicionalna poimenovanja mesa in mesnih izdelkov, ki so se skozi stoletja in trdo kmečko delo oblikovala tako v slovenskem kot evropskem prostoru, so globoko zakoreninjena  v naši kulturni dediščini. Ko govorimo o slanini, šunki, klobasah, salamah, zrezkih… se samo po sebi razume, da gre za proizvode iz mesa. S čedalje pogostejšo rabo  teh imen v industriji rastlinskih proizvodov ta dediščina postaja vedno bolj ogrožena, odpira pa tudi  temeljno vprašanje o pravici potrošnikov do korektnih informacij. Raba mesnih imen pri proizvodih rastlinskega izvora neredko ustvarja napačno sklepanje, da gre za nadomestke mesa v smislu okusa, prehranske vrednosti in enakovrednosti z vidika uravnotežene prehrane.

Potrebno je poudariti, da zahteva za zaščito mesnih poimenovanj ni uperjena proti veganskim in vegetarijanskim proizvodom, ta industrija zagotovo ima svoj prostor na trgu, kot tudi  številne možnosti in priložnosti za ustvarjanje novih proizvodov, ki pomenijo dodatno pestrost v  ponudbi prehranskih izdelkov. Pri plasiranju le teh na trg pa je vendarle potrebno upoštevati  osnovne tržne principe in graditev marketinške podobe na lastni vrednosti in z imeni,  ki jim pritičejo.

Iniciativa za zaščito mesnih poimenovanj, kljub močni angažiranosti evropske mesne industrije in živinorejcev, v EU parlamentu ni dobila zadostne podpore, ureditev tega vprašanja pa se prenaša na posamezne države članice, ki zaščito lahko uzakonijo na nacionalnem nivoju.  

Ker se predstavniki oblasti praviloma izrekajo v podporo slovenskemu kmetu, razvoju kmetijstva, podeželja in tradicionalnim vrednotam, je dobro vedeti kako so na petkovi plenarni seji glasovali  slovenski evroposlanci. Predlog (amandma 165) so podprli Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver, proti so se izrekli Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Irena Joveva in Klemen Grošelj sta bila do predloga vzdržana.

Za slovenske rejce in proizvajalce mesa zaščita tradicionalnih poimenovanj  pomeni priznanje in spoštovanje njihovega dela pri zagotavljanju kakovostnega mesa in mesnih proizvodov, ki so nedvomno del slovenske kulinarične dediščine, zato bomo pobudo za uveljavitev zaščite na nacionalnem nivoju posredovali pristojnemu ministru (MKGP), pri tem pa računamo, da bo lojalnost odločevalcev v domačem prostoru višja od odtujenosti večine slovenskih evroposlancev.

Izidor Krivec, predsednik
GIZ Mesne industrije Slovenije

Založba Linguarus na 36. Slovenskem knjižnem sejmu (SKS)

Ljubljana, 27. 10. 2020 - Letošnji Knjižni sejem je zaradi epidemije covida-19 malce drugačen. Založba Linguarus tudi letos del 36. SKS, ki bo od 24. do 29. novembra potekal na spletu. Inovativne dvojezične knjige za hitrejše in učinkovitejše učenje tujih jezikov, pa tudi spoznavanje drugih narodnosti in njihovih običajev.

Pod sloganom Narazen, a vendar skupaj, s svojimi bralci, so dvojezične knjige Založbe Linguarus predstavljene v spletni trgovini https://www.marynastudio.com/c21/knjiga-za-darilo.

Čeprav je sprehod po knjižnem sejmu in listanje knjig posebno doživetje, lahko obdobje v znamenju epidemije bralci izkoristijo za tiste dejavnosti, za katere jim ob običajnem ritmu velikokrat primanjkuje časa. Z inovativnimi dvojezičnimi knjigami založbe Linguarus je utrjevanje znanja ruskega in slovenskega jezika učinkovit, drugačen, pravljični način.

Pripovedke o ruskem življenju so zakladnica spominov iz nekega drugega časa, drobcev, ki odstirajo pogled na življenje v Rusiji nekoč, na njihove običaje in kulturo.

Za krajšanje dolgih večerov so otrokom namenjene zgodbe o pravljičnih bitjih in pogumnih junakih ter njihovih razburljivih dogodivščinah. Kdo ve, morda bodo našli skriti zaklad? Da pa bodo pravljice oživele, jih spremljajo bogate ilustracije ter zvočni zapis v ruskem in slovenskem jeziku.

Nekdanja Sovjetska zveza je zavzemala ogromno in raznoliko geografsko področje ter združevala 15 republik. Z željo predstaviti in približati raznolikost narodov in njihovih kultur, so v založbi Linguarus izbrali 16 reprezentativnih pravljic in jih zapisali v ruskem in slovenskem jeziku.

Najnovejše pravljično popotovanje je Linguarus popeljalo v svet pravljic nekdanje Jugoslavije in slovenskih narečij. Posebnost knjige je, da so vse pravljice, tudi narečne, napisane tako v izvornem kot tudi slovenskem jeziku.

Več o knjižni zbirki Linguarus na https://www.marynastudio.com/c21/knjiga-za-darilo in tudi na https://www.linguarus.si/SpletnaKnjigarna

Radenko Mijatović bo še štiri leta predsednik NZS #video

Ljubljana, 26. 10.2020 - Radenko Mijatović bo tudi naslednja štiri leta predsednik Nogometne zveze Slovenije. Edini predsedniški kandidat je na današnji volilni skupščini, ki je potekala virtualno, dobil 27 glasov, kolikor jih je tudi glasovalo. Delegatov je bilo sicer 29.

Mijatović je za nov mandat prejel široko podporo članic NZS, za novo štiriletno obdobje so ga predlagali MNZ Celje, MNZ Lendava, MNZ Ljubljana, MNZ Maribor, MNZ Murska Sobota, MNZ Ptuj in Zveza nogometnih sodnikov Slovenije.

"Počutje je takšno kot pred volitvami. Glede na to, da ni bilo drugih kandidatov, je bilo to pričakovano. Z izidom sem zadovoljen," je takoj po novi izvolitvi dejal Mijatović in dodal, da ta funkcija zahteva veliko dela. "Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko bili dobri predsedniki zveze."

Kot je dodal, je biti predsednik zveze, ko se nogomet sooča z največjimi izzivi, čast in odgovornost. "Odločitve za kandidaturo ni lahko sprejeti. Je pa lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. Vsem bi se zahvalil za podporo v prejšnjih štirih letih. Naredili smo veliko dobrega, ampak danes se raje osredotočimo na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga bo upravičiti zaupanje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu," je ob nagovoru skupščini povedal stari in novi predsednik.

Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, takrat je nasledil Aleksandra Čeferina, zdaj predsednika Evropske nogometne zveze. Takrat je imel protikandidata v Matjažu Nemcu in dobil 23 glasov od 30.

VIDEO - Radenko Mijatović, ponovno izvoljen predsednik NZS

Mijatović je sicer četrti predsednik NZS. Pred Čeferinom, eden glavnih dosežkov v času njegovega predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989, ko je predsedoval takrat še eni izmed republiških zvez, položaj pa je obdržal tudi po osamosvojitvi Slovenije. Medijsko gotovo najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in na svetovno prvenstvo leta 2002.

Simič pa je bil na mesto predsednika NZS izvoljen februarja 2009 in bi njegovo mandatno obdobje moralo trajati do 2013. Toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago.

V Mijatovićevem mandatu uvrstitve na veliko tekmovanje še ni. "Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi se kakovost slovenskega nogometa in tudi rezultati dvigali. Pred nami so nove kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo, želeli bi si biti na vsaj ne enem izmed teh," je dejal Mijatović.

"Obenem iščemo tudi sponzorja prve lige za naslednja štiri leta in odziv je dober, kar kaže, da je slovenska liga zanimiva. Veliko je tega, kar se da izboljšati, tudi oglaševalsko in marketinško dvigniti raven zanimanja, ko se bodo gledalci vrnili na stadione. Tu je tudi še ženski nogomet, pa infrastruktura, vključevanje mladih v klube, da bo tudi reprezentanca imela kaj od tega, in drugo."

Pred vrati je tudi EP do 21 let, ki ga bosta prihodnje leto gostili Slovenija in Madžarska. V mladi slovenski vrsti so v zadnjem času napetosti med selektorjem Primožem Gliho in igralci, ki naj ne bi več želeli igrati pod njegovim vodstvom.

"V vsaki skupnosti prihaja do konfliktov. Reprezentanti so se uprli, moja naloga in naloga zveze je bila, da ugotovimo, za kaj je šlo. V kratkem pa se bomo odločili tudi o tem. Zveza pa se ne odloča na podlagi medijskih pritiskov ali zapisov," je dejal Mijatović in poudaril, da selektorja lahko razreši izvršni odbor na predlog predsednika.

Danes so sicer volili tudi štiri podpredsednike, glasovalo je 29 delegatov, ki so prav toliko glasov dali Stanku Glažarju, po 27 Danilu Kacijanu in Gvidu Mravljaku, 22 pa Dejanu Germiču. Prvič je bila med kandidati tudi ženska, Tamara Šnofl je dobila pet glasov.

"Na NZS dajemo veliko možnosti tudi ženskam. Tamara Šnofl je kampanjo začela pozno, je pa bila to osvežitev in se je zelo dobro odrezala. Ženske v nogometu so vedno dobrodošle, želimo si jih še več," je še povedal Mijatović.

Skupščino je spremljal tudi Čeferin. "NZS dela zelo dobro in je pri Uefi zelo spoštovana. Zelo pomembno je, da je zveza, iz katere je predsednik Uefe, uspešna, transparentna. Vse to NZS je. Tako kot ona meni nudi podporo tudi jaz njej. Si pa želim, da bi se čim prej vrnili gledalci na stadione, da bi se videvali osebno in da bi nehali komunicirati prek novih tehnologij. Meni so bolj všeč stare," je v uvodu skupščine dejal Čeferin.

Za zdaj pa pri tem ostajajo moderne zaradi novega koronavirusa. "Živimo v nepredvidljivih časih. Želimo si igrati nogomet, a ne za vsako ceno. Vse bo odvisno od epidemiološke slike in ukrepov države, prisluhnili bomo tudi klubom. Za zdaj vsaj prva liga teče normalno, ampak vsak dan lahko pride do spremembe, kot lahko vidite," je še povedal Mjatović.

Besedilo: STA, NZS/MaK
Foto: m24.si
Video: NZS