ČvekiFON je povezal preko 1600 starejših ljudi

Ljubljana, 8.4.2021 - ČvekiFON, ki je zaživel leto dni nazaj, je klepetal več kot 4.900 ur in vzpostavil več kot 125.000 klicev, v mrežo ČvekiFON pa povezal več kot 1.600 starejših - #ostanidoma in pokliči 080 38 07, brezplačni klepetalnik za starejše.

Leto dni je naokoli in epidemija v Sloveniji še vedno traja. Trenutno je v Sloveniji ponovno razglašen »lockdown« in priporočilo »ostanidoma. ČvekiFON, ki je zaživel lansko leto, je skupni projekt Simbioze in Humanitarčka v sodelovanju z glavnim telekomunikacijskim partnerjem A1 in ostalimi telekomunikacijskimi ponudniki in danes še vedno deluje- klepetali smo več kot 4.900 ur, v mrežo pa povezali več kot 1.600 starejših. Njegovo delovanje je predvideno kot dolgoročen projekt in ni vezano na čas trajanja pandemije.

Kot pravi Ninna Kozorog, predsednica Društva Humanitarček in pobudnica projekta ČvekiFON se je »ČvekiFON izkazal kot zelo pomemben projekt v času epidemije in tudi ob sproščanju ukrepov čez poletje, Uporabnikom namreč nudi spletanje prijateljstev in ne samo svetovalne pogovore. Same izkušnje so tako iz naše strani kot strani naših uporabnikov pozitivne, in Čvekija vsi jemljemo kot del naših dni.«

Zgodbe s terena govorijo svoje, starejši pa so ČvekiFON vzeli za svoje socialno omrežje. Kot pravi Ani, 68 let: »Zelo rada uporabljam ČvekiFON, sem prava klepetulja -čvekarca. Pogovori mi krajšajo in polepšajo moj vsakdan.« Lojze, 60 let nam je zaupal »na žalost sem v takšni situaciji, da nimam nikogar s katerim bi se doma lahko pogovarjal. Samo dva kužka sta mi ostala. Čvekarji so moji edini prijatelji, zelo je koristen in brez njega ne vem, kako bi…«

»Poslanstvo ČvekiFONa še vedno ostaja enako- ČvekiFON smo ustvarili z namenom dolgotrajnega spletanja socialne mreže, zmanjšanja osamljenosti ter povezovanja in številke o uporabi govorijo svoje. Uporaba je brezplačna in varna, z brezplačnim klicem na 080 38 07, se uporabnik registrira in izvede brezplačni klic, ČvekiFON pa ga poveže z naključnim starejšim. Tako klicatelj kot klicoči ne vidita osebnih telefonskih številk, slednjo si lahko nato izmenjata, v kolikor najdeta skupni interes, s tem pa širimo tudi socialno mrežo posameznikov. ČvekiFON deluje med 8:00 uro zjutraj in 20:00 uro zvečer vse dni v letu.« je povedala Ana Pleško iz Simbioze, vodja projekta ČvekiFON.

Projekta pa ne bi bilo brez sodelovanja glavnega telekomunikacijskega partnerja A1, kiprojektu zagotavlja vzpostavitev in delovanje brezplačne telefonske številke in ostalih sodelujočih operaterjev- Telekom Slovenije, T-2, Telemach, Novatel, SoftNET, Detel. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je projekt spoznalo kot projekt nacionalnega pomena. Gre za edinstveno telefonsko mrežo, namenjeno izključno starejšim.

»Zdi se, kot da smo se s Simbiozo in Humanitarčkom včeraj pogovarjali o tem, kako lajšati socialno izolacijo starostnikom. Zato smo zelo ponosni, da ČvekiFON praznuje prvo leto delovanja, saj to pomeni, da uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo. Vsakič, ko slišim zgodbo starostnika, ki kljub izolaciji splete novo iskreno prijateljstvo, lažje premaguje izzive vsakdana in z optimizmom zre v prihodnost, sem nadvse vesel, da smo se pridružili tako izjemnemu projektu,« je dejal Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in Srbija.

Vabimo torej vse starejše, da pokličejo na 080 38 07 in postanejo del družine ČvekiFON.

Pobudniki projekta: Simbioza in Humanitarček
Glavni telekomunikacijski partner: A1
Ostali sodelujoči operaterji: Telekom Slovenije, T-2, Telemach, Novatel, SoftNET, Detel

Foto: Simbioza

ZPIZ sprejel sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi za 2021

Ljubljana, 7.4.2021 - Člani sveta zavoda so na 24. seji korespondenčni seji sprejeli sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. V sklepih so določeni zneski za letošnje leto, in sicer za obdobje od 1. januarja 2021 dalje.

Najnižja pokojninska osnova za v tem letu uveljavljene pokojnine od 1. januarja 2021 znaša 947,67 evra oziroma 693,69 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2.

Najvišja pokojninska osnova za v tem letu uveljavljene pokojnine od 1. januarja 2021 znaša 3.790,68 evra oziroma 2.774,78 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2.

Najnižja pokojnina za v tem letu uveljavljene pokojnine od 1. januarja 2021 znaša 260,61 evra. Nadomestila iz 80., 84., 85., in 86. člena ZPIZ-2 za invalidnost, nastalo v letu 2021, se od 1. januarja 2021 dalje odmerijo najmanj od osnove, določene v višini 563,86 evra.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije iz prvega in tretjega odstavka 80. člena ZPIZ-2 za invalidnost nastalo v letu 2021, pa se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine od 1. januarja 2021 dalje znaša največ 110,88 evra za v tem letu uveljavljeno pravico, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljenega v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.

Foto: Janez Platiše

Tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola se je končala

V soboto, 3. 4. 2021, se je končala tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Letos je potekala že šestnajstič. Z geslom ’Moja poteza’ sporoča, da preudarno in odgovorno ravnanje do sebe in drugih zahteva od nas osebno odločitev za zmernost pri pitju ali celo odpoved alkoholu za vse življenje. Izbira vsakega posameznika je, ali bo dal prednost alkoholu ali pa zdravju, dobrim odnosom, družini, službi in prijateljem. 

Odločitev za zmernost ali odpoved alkoholu je veliko lažja ob strokovni pomoči in spodbudi svojcev, je ključno sporočilo strokovnega srečanja Mreža organizacij za pomoč pri težavah z alkoholom se predstavlja, ki je potekalo pretekli teden. Na njem je več kot devetdeset sodelujočih strokovnjakov izmenjalo primere dobre prakse ter potrdilo pomen povezovanja in krepitve mreže medsebojne pomoči v slovenski družbi. Reportaža in video posnetek dogodka sta objavljena na spletni strani (klik).

Solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola na naših cestah, pri zdravju in v družinah, je z odpovedjo alkohola v času akcije po ocenah organizatorjev izrazilo več deset tisoč Slovencev. To je dobra spodbuda, saj vemo, da se je v letu 2020 poraba alkohola povečala in smo po mnenju strokovnjakov na pragu še večjega obsega težav in stisk. Slovenija je že zdaj v svetovnem vrhu po umrljivosti. V Sloveniji vsak dan izključno zaradi razlogov, povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj dve osebi, 10 pa je na novo sprejetih v bolnišnico. Sodelujoči posamezniki v akciji so tudi sporočili svoja mnenja, ki so zbrana na strani Mnenja sodelujočih lahko preberete na povezavi.

 V času epidemije covida-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. »To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se tega počutja znebili. Marsikdo pomisli na alkohol ali tudi poseže po njem v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča,« jasno opozarja Karmen Henigsman, psihologinja z NIJZ, ki deluje v okviru projekta SOPA (skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola).

»Kljub vztrajnemu delovanju številnih organizacij je alkohol še vedno precej nedotakljiva tema, o kateri zasebno ne maramo govoriti. Z njim se spopada vsaka četrta slovenska družina, pravočasno pomoč poiščejo le redki. Čas je, da tega problema ne skrivamo, o njem spregovorimo odprto, skupaj iščemo ustrezno podporo pri reševanju stisk in s svojim zgledom obrnemo stanje na bolje. Tudi povezovanje različnih ustanov je tisto, ki daje glas stroke za zmernost, hkrati prisluhne žrtvam alkohola na cesti, zdravju in v družinah ter kaže vsem, ki so na meji ali že čez, veliko možnosti, da spremenijo svoj način življenja,« sporoča Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa in portal Med.Over.Net ob podpori NIJZ – projekt SOPA ter s sodelovanjem pridruženih organizacij: Društvo žarek upanja, Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino – Projekt Sporočilo v steklenici, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Društvo Abstinent, Zavod Vse bo v redu. Letos se ji pridružujejo tudi Društvo UP, Skupnost centrov za socialno delo in Šahovska zveza Slovenije. Velik del aktivnosti je letos zaradi epidemije potekal na spletu. Tako je bila prvič po vseh letih spletno darovana tudi tradicionalna maša za alkoholike in njihove družine na Brezjah, 26. februarja 2021. Maše in pričevanj zdravljenih alkoholikov se je udeležilo nekaj več kot 40 zdravljenih alkoholikov, njihovih bližnjih in drugih, ki trpijo zaradi alkohola. Še enkrat toliko jih je dogodek spremljalo po spletu in več kot 400 v kasnejših ogledih.

V obliki videoklipov so akcijo letos podprli člani Šahovske zveze Slovenije, med njimi Laura Unuk, svetovna šahovska velemojstrica, ki je bila letošnja ambasadorka akcije. Organizatorji so šah letos izbrali, ker je »igra misli, telesa, čustev in socialne interakcije. Šah je šport in razvedrilo, ki posamezniku ponuja razvoj pomembnih vrlin,« pojasnjuje Darja Kapš, šahovska velemojstrica in ambasadorka šaha pri Šahovski zvezi Slovenije.

Vztrajnost, borbenost, disciplina, odgovornost, zbranost, odločnost, zdrav odnos do sočloveka, vizualizacija, načrtovanje, logično razmišljanje in podobno so vrline, ki jih krepimo s šahom in so dobrodošle tudi takrat, ko se odločimo vztrajati na zdravi osebni poti brez alkohola.

Tudi letos je akcija dobila izjemno medijsko podporo. Z brezplačnimi objavami in uredniškimi prispevki je sodelovalo več kot 90 medijev.

Ob koncu akcije organizatorji pozivajo, naj se odpoved in zmernost pri pitju alkohola ne konča po 40 dneh, ampak naj bo to spodbuda k nadaljnjim korakom vsakega posameznika in celotne družbe proti odgovornemu ravnanju in zmanjšanju stisk zaradi zdravstvenih težav, slabih odnosov ter nasilja v družinah in prometnih nesreč vse leto.

Zato zmerno ali brez alkohola še naprej!

Foto: arhiv Karitas 

Velika noč Gospodovega vstajenja 2021

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos veliko noč obhajamo 4. aprila.

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.

Aleluja

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.

Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

Velikonočni ponedeljek

Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom.

Vir: RKC