Lipica, Sežana,
21.5.2021 - Olimpijsko baklo sta ponosno dvignila jahača Kobilarne Lipica
Birgit Fabris Sauer z lipicancem 233 Maestosom Thais XXXIX in
Miro Dragić z lipicancem 261 Maestosom Slavina XIX. Predala sta jo
županu Občine Sežana, Davidu Škabarju, ta pa sežanskim osnovnošolcem. Svečanemu
dogodku je pečat vtisnila tudi atletinja Saša Prokofjev, ki je za Slovenijo
nastopila na Poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju.
»Slovenska olimpijska bakla simbolizira svetlobo, upanje,
moč, samozavest in jekleno voljo, skupaj z olimpijskimi krogi pa tudi
povezovanje. Prav to vodi kobilarno pri njenem poslanstvu reje lipicanskih
konj, treninga klasične dresure in predstavljanja kobilarne s ciljem, da bo
Lipica vselej imela posebno mesto v srcih Slovencev in na svoje zeleno posestvo
pritegnila obiskovalce z vsega sveta,« je prihod olimpijske bakle pospremil
direktor Kobilarne Lipica d.o.o. Matej Oset.
Jeklena volja in prepričanje, da je mogoče doseči najvišje
cilje, sta vodila lipiške jahače tudi leta 1984, ko so nastopili na olimpijskih
igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. Člani ekipe, ki je dosegla
najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah – ne le v
dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah – so bili: Alojz Lah z
lipicanskim žrebcem 580 Maestosom Monteaura, Dušan Mavec z
lipicanskim žrebcem 627 Favoryjem Wera IV in Stojan Moderc z
lipicanskim žrebcem 596 Maestosom Allegra XXII.
Alojz Lah je z lipicanskim žrebcem 580 Maestosom
Monteaura v individualni razvrstitvi osvojil 15. mesto, ekipi pa
se je kot rezervni oziroma četrti jahač pridružil Ladislav Fabris, ki
konjeniško ekipo Kobilarne Lipica vodi kot glavni trener.
Do danes ostaja to najvidnejši nastop slovenskih jahačev na
olimpijskih igrah vseh časov in eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev
nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe. Več o olimpijskih
jahačih iz Lipice in njihovih lipicancih bo predstavila knjiga Čudež
leta 1984izpod peresa Vita Avguština, ki bo junija izšla
pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije
in Združenja rejcev lipicanca Slovenije.
Sprejem slovenske olimpijske bakle sta
organizirala Olimpijski komite Slovenije in Športna zveza Občine Sežana
Vseslovenska zelena
mandala je nastala iz mandal, ki jih je več kot 80 turističnih in drugih društev, zavodov in organizacij,
TIC-ov, varstvenih in medgeneracijskih centrov, domov za ostarele, vrtcev in
šol ter posameznikov ustvarilo ob Zelenem dnevu slovenskega turizma, ki ga
praznujemo ob Svetovnem dnevu čebel 20. maja.
Akcija Turistične zveze Slovenije
se bo uradno zaključila 22. maja, ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti. Z
mandalami iz najrazličnejših materialov Slovence vseh generacij opominjamo na
pomen ohranjanja bogastva naravnega sveta, ki nas obdaja.
»V teh kriznih
časih ljudje potrebujejo aktivnosti, ki pomagajo pri odstranjevanju stresa.
Ustvarjanje mandal je kot nalašč za to,« poudarjajo na TZS.
»Veseli nas predvsem to, da so se poleg deležnikov v
turizmu v akcijo vključili številni vrtci in šole, medgeneracijski in varstveni
centri ter domovi za ostarele. Po dolgem času ločenosti smo s to akcijo spet
začeli povezovati ljudi. Nenazadnje je naš slogan: 'Turizem smo ljudje'!«
Galerija vseh mandal bo v začetku naslednjega tedna na
ogled na spletni strani TZS: https://turisticna-zveza.si/
Vojščica na Krasu, 19.05.2021 – Na zeliščni kmetiji Rogelja na Vojščici
na Krasu so Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Park Škocjanske jame,
Kobilarna Lipica in Turizem Miren – Kostanjevica pripravili tiskovno konferenco,
ki je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana, na kateri na kateri so
predstavili '5.
Festival Kraška gmajna', ki se po enoletnem premoru zaradi epidemije vrača
na Kras in v Brkine.
V spomladanskem ciklu festivalskih dni, od 22. maja do 20. junija, se bodo
v petih festivalskih vikendih na Krasu in v Brkinih odvijali različni tematski
pohodi, kreativne delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki.
Gre za festival naravoslovnega in dediščinskega turizma saj Kraška
gmajna velja za eno najstarejših kulturnih krajin in eno izmed vročih točk
biotske raznovrstnosti v Evropi in svetu. Tu se že tisočletja tesno prepleta
delo narave in ljudi.
Povedali so, da s festivalom želijo vzpodbuditi zanimanje za
spoznavanje te izjemne biotske pestrosti, kulturne dediščine, znanstvenega
udejstvovanja in ustvarjalnosti. Ponudba kraške gmajne je izjemna, prav zato je
festival sestavljan iz dveh sklopov: pomlad (maj, junij) in jesen (september,
oktober).
VIDEO - Katja Kralj, Strokovni vodja turizma ORA Kras - Brkini
Letošnja osrednja tema festivala je odkrivanje lepote kraške
pokrajine na svojevrsten način – opazovanjem, poslušanjem, tipanjem, vonjanjem
in okušanjem.
PROGRAM FESTIVALA
KRAŠKA GMAJNA – POMLAD:
Prvi festivalski
konec tedna (22. in 23. maj): V prvi festivalski vikend bomo vstopili z
vodenim botaničnih sprehodom skozi Štanjel in čas in se spoznali s
prazgodovinskimi plastmi kraja in uporabnimi rastlinami, ki so se ohranile do
danes. V nedeljo se bomo, tudi v Štanjelu, podali na kulinarično-glasbeno
doživetje divjih okusov in zvoka kraške gmajne. Vodeni ogledi Zvočne galerije
in glasbeni koncert bodo pričarali edinstven zvok, ki ga ponuja kraški kamen.
Drugi festivalski
konec tedna (29. in 30. maj): Festival bomo v soboto in nedeljo nadaljevali v Novi vasi, kjer bo
dišalo po sveže pripravljenih jedeh iz slastnih divjih poganjkov, s katerimi
boste učinkovito prečistili telo po zimskem spanju. Željni odkrivanja
skrivnosti priprave in uporabe zelišč in dišavnic, ki ohranjajo vitalnost in
zdravje, pa se bomo odpravili na Zeliščno kmetijo Rogelja v Vojščici. VIDEO - Mirko Godnič, Izletniška domačija Mirko, Nova vas Miren
Tretji festivalski
konec tedna (5. in 6. junij): V soboto, 5. junija, bomo v Interpretacijskem
centru kraške vegetacije, v Botaničnem vrtu Sežana, na svojevrsten način – z
opazovanjem, posluhom, tipom in vonjanjem odkrivali lepote kraške pokrajine,
ter vtise o Krasu ujeli še v stekleničko svojega parfuma. V nedeljo, 6. junija,
se bomo na čudovitem posestvu Lipice podali na zvočno potovanje z gongi pod
zvezdnatim nebom. Člane Zveze društev slepih in slabovidnih bo pričakalo
nepozabno doživetje vodenega stika z lipicanci in čutno spoznavanje izjemnega
naravnega in ekološkega območja Živega muzeja Krasa.
Četrti festivalski
konec tedna (12. in 13. junij): Sproščujoč festivalski konec tedna bodo
začeli otroci osnovnih šol in vrtcev s Krasa z obeh strani meje, skupaj s
starši, s celodnevno akcijo popravila suhega zidu. V nedeljo, 13. junija, pa se
bomo odpravili na pohod po Krasoslovno-naravoslovni učni poti skupaj s
poznavalko s področja vodenja izobraževanj čuječnosti in senzibilizacije do
okolja in dediščine, ga. Karin Lavin.
Peti festivalski
konec tedna (18.,19. in 20. junij): Kačiče-Pared, kjer bomo spoznavali
kraške pojave in kraške dobrote Turistične kmetije Vrbin. Sobota, 19. junija,
bo v znamenju poglobljenih odnosov med ljudmi in Zemljinim vesoljem, ki ga bomo
spoznavali skozi oči Marka Pogačnika, Unescovega umetnika za mir.V nedeljo, 20. junija, nam bo v Parku
Škocjanske jame, priznani botanik Andrej Seliškar približal pisani svet gmajne
in razkril marsikatero zanimivost iz življenja kraških rastlin.
Vsi dogodki festivalskega dogajanja se bodo odvijali v
skladu s priporočili in ukrepi NIJZ. V kolikor razmere ne bodo dopuščale
izvedbe dogodka, bo le ta odpovedan.
VIDEO TV SLO - Na Krasu in Brkinih začetek Festivala Kraška gmajna. Odličen prispevek Mojce Dumančič, novinarke TV Slovenija.
VIDEO - Magda Rogelja, Zeliščna kmetija Rogelja, Vojščica, 5. Festival Kraška gmajna.
VIDEO GTV: Festival Kraška gmajna se po enoletnem premoru vrača na Kras in Brkine.
>
Ljubljana, 19.5.2021 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Veliki dvorani Predsedniške palače priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2020. Gre za najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, ki jih prostovoljkam, prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam vsako leto podeli Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.
Predsednik Pahor je čestital letošnjim nagrajenkam in ocenil, da je v Sloveniji zelo veliko dobrote, ki se odraža v srčnosti in prostovoljstvu. Dejal je, da je prav izkoristiti priložnosti, kot je današnja, da se prostovoljkam in prostovoljcem izreče priznanje in zahvalo za njihovo skrbnost in dobroto. Nagovor je sklenil z mislijo, da prostovoljstva ne moreš ukazati, lahko pa ga spodbudiš.
Najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2020 je prejela prostovoljka Rožca Šonc. V zahvalnem nagovoru je prejemnica priznanja dejala, da so prostovoljci ljudje, ki jim je skrb za sočloveka poslanstvo. Poudarila je, da jim ni težko deliti svojega znanja, časa in srca pomoči potrebnim, ter se zahvalila vsem, ki so prepoznali vrednote prostovoljstva, kot družbeno vez, ki povezuje ljudi in pomaga tam, kjer je pomoč potrebna.
VIDEO - Podelitev priznanj in nagrade najboljšim prostovoljkam.
Po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva so priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2020 prejele prostovoljka Marjeta Čič za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela, prostovoljka Cveta Jazbec za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju turizma, prostovoljka Mateja Kos za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela in prostovoljka Terezija Vivod za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti.
"Občutek odgovornosti za sočloveka, moč, da nekdo vedno stori to, kar je prav, in ne pogleda stran ob krivicah ter čaka na reakcije drugih, so temelj družbene odgovornosti posameznika," je dejal predsednik odbora RS za podelitev nacionalnih priznanj za področje prostovoljstva Jurček Novak. Izpostavil je, da je doprinos prostovoljstva družbi zelo velik.
Glasbeni program so pripravili člani trobilnega kvinteta Policijskega orkestra.
