Teden muzikala v Križankah

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica West Side Story je na premieri, 27. junija, navdušila polne Križanke. Koreograf Mykal Rand je s svojo interpretacijo na oder 70. Ljubljana Festivala postavil svežino, zanos množične zasedbe ob izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je med gledalce ponesel newyorški utrip. Med 28. junijem in 1. julijem bodo v Poletnem gledališču Križank na sporedu še štiri ponovitve.

Postavitev muzikala West Side Story ali Zgodba z zahodne strani, ki jo je zasnoval in pri-pravil Mykal Rand, je premiero doživela na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu, sle-dijo pa še štiri ponovitve. West Side Story iz leta 1957 je ena največjih glasbenih uspe-šnic 20. stoletja s kar 732 ponovitvami, čemur je sledila turneja po vseh večjih mestih ZDA z 249 ponovitvami. Po izjemno uspešni produkciji v ZDA je bila Zgodba z zahodne strani nadvse priljubljena tudi v britanski različici na londonskem West Endu z več kot 1000 ponovitvami. Izvirna postavitev je na Broadwayu doživela še tri različice v letih 1980, 2009 in 2020. Najuspešnejša je bila različica iz leta 2009 s 748 ponovitvami in več kot milijon prodanimi vstopnicami, medtem ko je produkcijo iz leta 2020 predčasno prekinila epidemija covida-19 po zgolj 24 predstavah.

Glasbo za muzikal je napisal dirigent, skladatelj in pianist Leonard Bernstein, ena najve-čjih glasbenih osebnosti 20. stoletja, orkestracijo po navodilih skladatelja pa sta prispe-vala skladatelja Sid Ramin in Irwin Kostal. Po izjemnem uspehu je Leonard Bernstein pripravil orkestrsko suito iz devetih stavkov, ki zajemajo nekatere največje uspešnice iz muzikala, suito pa je prvič izvedel orkester New York Philharmonic leta 1961 v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Leta 1984 je Bernstein tudi dirigiral studijsko snemanje mu-zikala. Leta 1986 je prejel nagrado Grammy za najboljši glasbeni gledališki album.

Izjemna glasbeno-scenska uspešnica je doživela tudi dve filmski adaptaciji. Adaptacija iz leta 1961 je prejela pohvale kritikov in javnosti ter postala drugi najdonosnejši film leta v Združenih državah, ki je povrhu prejel deset oskarjev v svojih enajstih nominiranih kategorijah, vključno z najboljšim filmom, Rita Moreno kot Anita pa je bila prva latinskoameriška igralka, ki je osvojila ugledno nagrado. Album z zvočnimi posnetki je prejel nagrado Grammy, poleg tega je bil rekordnih 54 tednov uvrščen na prvo mesto Billboardove lestvice. Filmska adaptacija iz leta 2021, ki jo je napisal Tony Kushner, v režiji Stevena Spielberga in koreografiji Justina Pecka, pa temelji bolj na Broadwayskem muzikalu kot na filmu iz leta 1961.

Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.

Več informacij na ljubljanafestival.si 

Najmanjša pokojnina naj bi znašala 700 evrov

Kidričevo, 27.6.2022 - Na srečanju Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) v Kidričevem se je zbralo več kot 200 članov in sindikalnih zaupnikov iz vse države. Opozorili so na najbolj aktualne probleme, ki tarejo starejše, med drugim pričakujejo, da bo vlada sprejela odločitev o dodatni uskladitvi pokojnin, ki bi jih morali po sistemskem zakonu lani uskladiti za 3,5 odstotka, dejansko pa so jih samo za 2,5 odstotka. Svoje pobude in predloge rešitev so posredovali novi vladi.

Govorniki so med drugim poudarili, da v SUS spoštujejo prispevke prejšnjih generacij k temu, kar danes v Sloveniji imamo. Hkrati pa zahtevajo spoštljiv odnos tudi do vseh, ki so starejši danes, saj so v svoji aktivni dobi veliko prispevali h gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije, tako z rednim kot z obilico prostovoljnega dela, samoprispevki, delovnimi akcijami, odpovedovanjem delu plače in osebnemu standardu zaradi investicij.

Pokojnine najmanj enake pragu revščine

Francka Ćetković, predsednica SUS, je dejala, da sindikat vztraja pri spoštovanju sistemske zakonodaje, nasprotuje pa posameznim enostranskim posegom v pokojninski sistem: »Vladi predlagamo, naj zagotovljena pokojnina znaša najmanj 700 evrov, od 1. januarja prihodnjega leta pa naj bo najmanj enaka pragu revščine. Predlagamo tudi ureditev vdovskih pokojnin, in sicer tako, da se po smrti zakonca oziroma partnerja vdovi oziroma vdovcu življenjski standard ne bo bistveno poslabšal.«

V SUS so zadovoljni, da so dosegli izenačitev urne postavke za občasno delo upokojencev z urno postavko študentov. Po njihovem mnenju bi moralo biti delo upokojencev namenjeno prenosu izkušenj in znanja na mlajše ter ohranjanju ustvarjalnosti starejših. »Žalostno pa je, da mora marsikateri upokojenec z občasnim delom krpati prenizko pokojnino, da lahko poplača vse položnice in druge izdatke ter dostojno živi,« je poudarila Ćetkovićeva.

Pričakujejo oživitev socialnega dialoga v ESS

Za ublažitev posledic draginje med starejšimi predlagajo, da vlada s spremembo zakonodaje zagotovi, da bodo do varstvenega dodatka ponovno upravičeni vsi upokojenci, ne glede na starost, kar je zdaj omejeno s 65 leti. Prav tako predlagajo, da pravica do varstvenega dodatka ne bi bila več vezana na socialno pomoč, postala naj bi individualna pravica, ki ni vezana na materialni položaj gospodinjstva in ni vračljiva. Upravičenci naj bi jo pridobili po avtomatizmu.

 »Pričakujemo, da bo nova vlada čim prej oživila socialni dialog v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da bo pri reševanju problematike starejših spoštovala moto sindikata upokojencev Nič o starejših brez starejših!« je dejala Ćetkovićeva.

Srečanje so izkoristili za rekreacijo in tekmovanja v več športnih disciplinah, ogledali so si tudi mesto Ptuj, kjer so se med drugim poklonili spominu generala Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo ter Jožeta Lacka in žrtvam narodnoosvobodilne vojne ter vojne za Slovenijo. S tem so izrazili spoštovanje do prispevka prejšnjih generacij.

Povzeto po Delo

  

Kdo bo letošnji zmagovalec 41. festivala Melodije morja in sonca?

Amfiteater Avditorija Portorož bodo v soboto, 9. julija, napolnile nove poletne melodije. Gostiteljica večera bo Lorella Flego, večer pa bosta popestrila Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač. Prenos festivala bo ob 21.00 na programih RTV Slovenija.

Na letošnjem, 41. festivalu Melodije morja in sonca, ki nastaja v sodelovanju Avditorija Portorož - Portorose, Občine Piran in RTV Slovenija se bo ob spremljavi festivalskega benda v živo predstavilo 12 tekmovalnih pesmi (po vrstnem redu nastopa na festivalu):

1. Anika Horvat in Tinkara Kovač: Do roba in še čez
2. San Di Ego: Človek mora imeti sanje
3. Tosca Beat: Colori della natura
4. Isaac Palma: Zdaj je čas
5. Nina Lampret: Modrina
6. Moya: Luna
7. Nuša Derenda: Valček
8. Radar: Moje meje
9. Ninnay: Nočem tja
10. BosaZnova: Želje
11. Žiga Jan: V laseh polno imaš soli
12. Mia Guček: Adrenalin

Na letošnjem festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: Velika nagrada Melodij morja in sonca 2022, nagrade strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti in nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja. Zmagovalca Velike nagrade MMS bodo določili glasovi strokovne žirije, izbranih radijskih postaj, javnosti s telefonskim glasovanjem in občinstva v Avditoriju.

»Melodije morja in sonca so od nekdaj festival, ki odpira vrata poletju, festival, ki je prežet z morskim duhom, poln dobre volje in čarobne energije. Letos se nam obeta 12 novih skladb, zelo dober šov program v družbi Iztoka Gustinčiča in Tomaža Klepača, predvsem pa sproščen večer, ki obljubi tudi nekaj presenečenj. Kot vedno sem navdušena in polna pričakovanj, festivalu seveda želim vse dobro, predvsem pa, da bi tudi letos rodil dobro poletno uspešnico, ki jo bomo še dolgo poslušali,« je povedala Lorella Flego, ki bo skozi festivalski večer poletnih melodij popeljala občinstvo v Avditoriju Portorož ter pred radijskimi in televizijskimi sprejemniki. Za sproščeno in humorja polno vzdušje pa bosta poskrbela Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač.

Neposredni prenos festivala boste lahko spremljali od 21. ure naprej na 1. programu Televizije Slovenija, Radiu Koper in prek spleta na www.rtvslo.si.

V Kobilarni Lipica se je pričel projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika to si ti! #video

Lipica, junij 2022 - V začetku junija se je v Kobilarni Lipica pričel projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika to si ti!, v odlični organizaciji Filozofske fakultete iz Ljubljana in v družbi visokih gostov z rektorjem ljubljanske univerze Gregorjem Majdičem na čelu. "Letošnja Noč je posvečena sobivanju človeka in živali. Zato se samo od sebe ponuja, da našo Noč začnemo v biseru sobivanja, Kobilarni Lipica" je v uvodnem nagovoru poudaril Sašo Jerše, prodekan in vodja Noči.

Letošnja vsebina Evropske noči raziskovalcev izpostavlja človeka in žival ter raziskuje njun odnos ter soodvisnost. Pri tem združuje ustvarjalce in teoretike  članic Univerze v Ljubljani, zunanje partnerje ter v preseku znanosti in umetnosti išče specifiko humanega v sodobni informacijsko-tehnološki potrošniški dobi. V svoje raziskovanje vključuje vse generacije in nagovarja tako akademsko kot neakademsko javnost.

"Bistvo projekta je tudi, da prikažemo delo raziskovalcev širši javnosti, da niso raziskovalci ljudje, ki so samo v laboratorijih, ki so za nekimi računalniki, v knjigah in sami zase, temveč da to znanost pokažejo ljudem na razumljiv način. Seveda gre za visoko, vrhunsko znanost, vendar tako, da jo razume tudi širša javnost," je poudarila dr. Mateja Gaber, ki je idejna avtorica projekta.

VIDEO

Kdaj se vam je porodila ideja za ta projekt?
"Ideja projekta je nastala v času, ko se je čas ustavil, to je med časom korone, ko je hči poslušala predavanja iz veterine, in sicer zgodovine veterinarske medicine, in  potem sem rekla, pa saj že pravzaprav od pamtiveka sobivamo žival in človek. Vse stare literature – Eda, Biblija, stara grška mitologija – vse vključujejo človeka in žival, seveda s tem da je človek vedno ta, ki živali vlada. In ta antropomorfni pogled na svet se je, izgleda, predolgo zadržal. Jaz pa mislim, da nismo sami na svetu, da je planet od nas vseh, in da lahko marsikaj naredimo, da to sobivanje, ki traja torej že od nekdaj, izboljšamo."

Kaj boste raziskovali?
"V Noči raziskovalcev bomo raziskovali to sobivanje, in sicer človeka in žival, in kako se je človek v tem času spremenil, spremenila pa se je tudi žival. In če je za človeka žival sprva bila grožnja, nevarnost, je kasneje postala nekaj koristnega in žival je postala iz divje živali privržena, taka, ki je od človeka odvisna. No, in vse to bomo seveda raziskovali v različnih kontekstih, predvsem pa v povezavi s humanistiko, ker le gre za projekt Evropske noči raziskovalcev »Humanistika - to si ti«, tako da so vključene skoraj vse članice ljubljanske Univerze, Akademije, inštitucij, pridružujejo se tudi druge nevladne organizacije in projekt se mi zdi, da kar raste in raste."

Kdo je nosilec projekta?
"To je evropski projekt in Univerza v Ljubljani in nosilka tega projekta, Filozofska fakulteta, je pravzaprav edina, ki je v Evropi dobila projekt, ki ima humanistično vsebino. Vsi  ostali projekti, ki so bili izbrani, so naravoslovno naravnani, naš pa je edini, ki izhaja iz humanistike. Od nekdaj sem ljubiteljica živali in ta projekt se je pravzaprav skrival v meni in ta ideja se bo zdaj končno lahko udejanjila.

Projekt bo trajal do septembra 2023. Zadnji petek v septembru se po navadi potem pokažejo vrhunci vseh raziskav. Takrat je velik dogodek v Ljubljani na trgu pred Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa tudi drugod po Sloveniji so takrat dogodki, ki so potem nekako – veliki finale se takrat dogaja.

Mateja Gaber s katero sem se pogovarjal je doktorica in predava nemščino na Filozofski fakulteti, in sicer na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ter na Oddelku za umetnostno zgodovino.

V otvoritvenem kulturnem programu so nastopili Pevski zbor FF UL, zborovodja Matjaž Barbo; Jernej Maček (trobenta), Žan Kopše (pozavna) in Gašper Okorn (rog); Klemen Bračko (violina) in Matic Smolnikar (kitara); Nina Misson (vokal) in dr. Andrej Misson (harmonika).

Besedilo, foto in video:
Janez Platiše