Simfonični orkester iz Pittsburgha velja za enega najboljših ameriških orkestrov

Simfonični orkester iz Pittsburgha velja za enega najboljših ameriških orkestrov in ima bogato zgodovino sodelovanja z vodilnimi svetovnimi dirigenti in glasbeniki. V četrtek, 18. avgusta, ob 20.00 se bo z bogatim repertoarjem na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu predstavil prvič. Severnoameriškemu orkestru se bo na odru pridružila enigmatična in tehnično popolna pianistka francoskega rodu Hélène Grimaud, ki bo večer odela v barve jazza.

Simfonični orkester iz Pittsburgha je že več kot 125 let pomemben del kulturne krajine Pittsburgha in slovi kot eden najboljših orkestrov na svetu. Nastopa na pomembnih svetovnih odrih – svojo prvo evropejsko turnejo je uspešno izvedel leta 2010, od takrat pa je reden gost na vseh večjih evropskih odrih. Leta 2008 je njegovo umetniško vodstvo prevzel dirigent Manfred Honeck, ki se je po letih orkestrske igre na mestu violista Dunajskih filharmonikov, ki bodo 8. septembra sklenili jubilejni 70. Ljubljana Festival, podal na dirigentski podij svetovnih orkestrov. Pet nagrad grammy in mnoge druge nominacije potrjujejo njihovo uspešno dolgoletno umetniško sodelovanje.

Na tokratnem koncertu se bo Simfoničnemu orkestru iz Pittsburgha pridružila francoska pianistka Hélène Grimaud, ki bo izvedla jazzovsko obarvani Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela. Kritiki jo občudujejo zaradi občutenih interpretacij, ki na poslušalce vedno znova naredijo močan vtis. Pianistko je dirigent Daniel Barenboim, ki je sinoči navdušil občinstvo Ljubljana Festivala, pri 17 letih povabil k sodelovanju s Pariškim orkestrom, kar ji je odprlo vrata na odre z najznamenitejšimi orkestri. Odlična pianistka se je uveljavila tudi kot sočutna borka za človekove pravice in predana zaščitnica divjih živali, saj je ustanoviteljica organizacije Wolf Conservation Center, ki skuša preprečiti izumrtje ogroženih vrst. Več let se je ukvarjala tudi s pisanjem in izdala tri knjige.

Ob bok klavirskemu koncertu je umetniški vodja Manfred Honeck postavil še Simfonijo št. 1 v D-duru  Ravelovega starejšega sodobnika Gustava Mahlerja in Pet skladb za godalni kvartet češkega skladatelja Erwina Schulhoffa.

Ko bomo imeli ažurirane in verodostojne podatke, bomo vedeli kako naprej…

Ljubljana, 5.8.2022 - Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, vršiteljica dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenka Kolar in vršitelj dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder so predstavili stanje v zdravstvu in izzive, s katerimi se ministrstvo sooča na področju podatkov, ki so osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov ter čakalnih dob.

Minister Danijel Bešič Loredan, Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, v. d. direktorja Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder

Minister Bešič Loredan je uvodoma predstavil analizo stanja v zdravstvu po epidemiji COVID-19, v kateri so se osredotočili na dostopnost zdravnikov na primarni ravni, preventivne programe, specialistično ambulantno dejavnost, področje duševnega zdravja in rakava obolenja. Kot je dejal minister, so v analizi »identificirali najbolj kritične točke zdravstvenega sistema« in dodal, da so bile čakalne vrste rak rana v slovenskem zdravstvu že pred epidemijo, zato so glede tega že začeli izvajati akcijski načrt, ki je bil javnosti predstavljen v začetku julija. Ob tem je poudaril, da so čakalne vrste »odgovornost izvajalcev, pacientov in napak v informacijski znanosti«.

Prav slednje je pobliže predstavila vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenka Kolar, ki je izpostavila bolnike, ki za isto vrsto zdravstvene storitve čakajo na več čakalnih seznamih, bolnike, ki se ne udeležujejo danih terminov, izdajanje napotnic na zalogo in na zahteve pacientov ter druge anomalije. »V resnici ne vemo, koliko ljudi je dejansko v čakalnih vrstah«, je dejala dr. Kolarjeva in nanizala rešitve, ki so jih na tem področju pripravili na ministrstvu – med drugim imenovanje delovne skupine, v kateri bodo tako predstavniki ministrstva, kot tudi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugi deležniki, posodobitev šifranta vrste zdravstvenih storitev in šifranta glavnih skupin vrst zdravstvenih storitev ter prenovo Pravilnika o čakalnih dobah; na tej točki bo pomembno vlogo odigral Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki bo skrbel tako za izvedbeni kot tudi kontrolni del na tem področju.

Minister je napovedal, da bi prečiščen čakalni seznam lahko imeli že v kratkem. »Ko bomo imeli ažurirane in verodostojne podatke, bomo vedeli kako naprej. Nato pa moramo poskrbeti, da bo storitev kjerkoli v Sloveniji opravljena kakovostno«, je zaključil.

Vir: MZ

Zakaj se odločili za šolsko torbo Kånken!

Otroci si večkrat izbirajo nahrbtnike in torbe z junaki najljubših risank, a okus se spreminja, otroci odraščajo, večina se hitro naveliča pisanih motivov in potrošništvo nas je pripeljalo do tega, da ob koncu vsakega poletja kupujemo novo šolsko torbo.

Morda lahko prav tukaj vsak naredi nekaj malega za okolje prav z izbiro Kånken nahrbtnika. Otrok ga lahko okrasi z našitki, pisanimi trakovi ali na zadrgo pritrdi najljubši obesek, ki ga preprosto zamenja, ko se ga naveliča. Kreativa, otrokov okus in nenazadnje odraščanje se bo tako odražalo v izgledu njegovega Kånkna skozi čas. Morda zanimiv in malce drugačen način opazovanja razvoja vašega otroka. Nahrbtnik bo z lahkoto spremljal otroka skozi vse razrede šole in se mu v poletnem času pridružil na njegovih dogodivščinah – izlet, popoldne na mestnem bazenu, ali preprosto noč v šotoru na domačem vrtu.

Kånken je zapustil šolske klopi

Fjällräven je leta 1978 ponudil Kånken kot odgovor na vse več težav s hrbtenico, ki so se pojavljale med švedskimi šolarji zaradi neprimernih šolskih torb. Takoj je osvojil srca otrok in najstnikov, nad vsemi pričakovanji pa so ga pričeli uporabljati še ostali, saj je bil dizajn prepoznan kot klasičen, a zmeraj aktualen, barvna lestvica je zadovoljila vse okuse, široka namembnost pa je hitro prerastla šolske klopi. Kmalu je Kånken postal sopotnik na izletih, počitnicah, vsakdanjih opravkih in praktičen pomočnik mladim družinam.

Ena izmed ključnih lastnosti, ki Kånken ločijo od množice ostalih nahrbtnikov, je prav gotovo izbira materialov. Izdelan je namreč iz trpežne, lahke tkanine Vinylon F, ki je preprosta za čiščenje in vodoodbojna. Za posebej zahtevne pa lahko nahrbtnik sami obdelate z voskom in ga tako naredite resnično nepropustnega za vodo. Če spadate med tiste, ki se na delo neglede na vreme odpravite s kolesom, boste tako lahko popolnoma brez skrbi, da bo vsebina nahrbtnika ostala suha!

Nazaj v srednjo šolo in k permutacijam

Vsekakor privlačna ideja za vse tiste, ki ste radi kreativni in se izražate preko barv, je Kånken Me – možnost, da si popolnoma sami ustvarite nahrbtnik v barvni kombinaciji, ki vam je najljubša. 17 kosov nahrbtnika lahko obarvate s 14 različnimi barvami in tako ustvarite svoj modni kos, ki vas bo kar najbolje odražal. Si upate ponoviti snov iz šolskih klopi in izračunati, koliko različnih kombinacij je mogoče ustvariti in kakšna je verjetnost, da na ulici srečate nekoga s popolnoma enakim nahrbtnikom?

Svoj Kånken najdete na policah trgovin Sport Vision, Annnapurna, Iglu Šport, LeForma in na uradni spletni strani.

Na 70. Ljubljana Festivalu bo nastopil sedemkrat nagrajeni pianist in dirigent Daniel Barenboim

Na 70. Ljubljana Festival prihaja kar sedemkrat nagrajeni pianist in dirigent Daniel Barenboim. Pod njegovo taktirko bo nastopil Orkester Zahodno-vzhodni divan (West-eastern Divan Orchestra), prisluhnili pa bomo ciklu simfoničnih pesnitev Moja domovina skladatelja Bedřicha Smetane. Koncert bo v nedeljo, 7. avgusta, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Nato bodo tekom tedna sledili trije komorni koncerti, ob 20. uri v Križevniški cerkvi. 9. avgusta bo na sporedu že tradicionalni koncert Mahler v Ljubljani s sopranistko Niko Gorič in Ensemble Dissonance, tokrat pod taktirko Jonathana Stockhammerja, dan za tem bomo prisluhnili Komornemu orkestru Slovenicum z violinistom Dan Zhujem in flavtistko Jasno Nadles pod vodstvom Uroša Lajovica, 11. avgusta pa bodo nastopili Dissonance & Friends.

Cikel simfoničnih pesnitev z naslovom Moja domovina češkega skladatelja Bedřicha Smetane je prvič zazvenel na otvoritvenem koncertu festivala Praška pomlad pred 70 leti. Mojo domovino bo izvedel Orkester Zahodno-vzhodni divan pod taktirko svetovno znanega dirigenta in pianista, med drugim dobitnika sedmih nagrad grammy, Daniela Barenboima, ki je bil leta 1999 tudi eden od pobudnikov njegove ustanovitve. Poslanstvo orkestra temelji na ideji o moči glasbe, s katero lahko gradimo mostove; dobrih 20 let namreč v skupnem muziciranju uspešno vzpostavljajo dialog med različnimi kulturami Srednjega vzhoda. Njegovi člani so izraelski, palestinski, turški in iranski mladi glasbeniki.

Potem, ko je moral pianist in dirigent Daniel Barenboim zaradi bolezni spomladansko turnejo z gostuje z orkestrom, katerega soustanovitelj je. »To, da se končno spet lahko postavim pred mlade glasbenike, ki živijo tako polni energije in strasti do glasbe, me navdaja z velikim pričakovanjem. Tudi Smetanovo delo Ma Vlast (Moja domovina), ki ga bomo igrali, je zame zelo simbolično in pomembno delo, saj tudi Orkester Zahodno-vzhodni divan še vedno nima domovine.« je povedal maestro.Orkestrom Zahodno-vzhodni Divan odpovedati, je zdaj še toliko bolj vesel, da lahko ponovno

(7.8., 20.00, Cankarjev dom)

Program Mahler v Ljubljani predstavlja kontinuiteto izvedb Mahlerjevih skladb v komornih različicah na Ljubljana Festivalu. Ensemble Dissonance bo tokrat izvedel priredbo Mahlerjeve Simfonije št. 5 z znamenitim četrtim stavkom za godala in harfo, pri izvedbi njegovega cikla samospevov Pesmi na Rückertova besedila pa se bo godalcem pridružila mlada slovenska sopranistka Nika Gorič. Vzpenjajoča se zvezda na mednarodnih odrih je študij solopetja v Londonu končala z umetniškim doktoratom. Mahler bo zazvenel pod taktirko eklektičnega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki je s Chickom Coreo, Garyjem Burtonom in Simfoničnim orkestrom iz Sydneyja za posnetek koncerta leta 2009 prejel tudi nagrado grammy.

(9.8., 20.00, Križevniška cerkev)

Leta 1988 ustanovljeni Komorni orkester Slovenicum je sprva izvajal dela dunajske klasike. Letos so se ponovno zbrali, da bi proslavili 330. obletnico rojstva enega najimenitnejših baročnih virtuoznih violinistov, Giuseppeja Tartinija. Uvodni Tartinijevi Sinfoniji v D-duru bo sledil njegov Koncert za flavto v D-duru, pri katerem bo kot solistka nastopila slovenska flavtistka Jasna Nadles, sicer umetniška vodja piranskega Tartini Festivala, ustanoviteljica baročnega ansambla Il terzo suono in solo flavtistka pri No Borders Orchestra. Koncert bo zaokrožila znamenita zbirka violinskih koncertov Štirje letni časi Tartinijevega starejšega sodobnika Antonia Vivaldija. Pri izvedbi se bo orkestru pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica pridružil kitajski violinist Dan Zhu. V vlogi solista je nastopil s številnimi zvenečimi imeni, kot sta Zubin Mehta in Krzystof Penderecki, kot komorni glasbenik pa med drugimi z Joshuom Bellom, Lang Langom in Mišo Majskim.

(10.8., 20.00, Križevniška cerkev)

Godalni oktet je bil v 19. stoletju ob veliko bolj razširjenem in uveljavljenem godalnem kvartetu porajajoč se žanr komorne glasbe, po katerem so kasneje skladatelji pogosteje posegali. Eden prvih je mladostniški Godalni oktet v Es-duru, op. 20, nemškega skladatelja, dirigenta in ustanovitelja današnjega konservatorija v Leipzigu, Felixa Mendelssohna-Bartholdyja. Tudi skladatelj in violinist George Enescu je za enako zasedbo leta 1900 zasnoval Godalni oktet, op. 7, ki z Oktetom v F-duru, op. 17, Danca Nielsa Gada velja za eno najboljših del te komorne zvrsti po prvem Oktetu na sporedu tokratnega koncerta. Delo bo v Sloveniji zazvenelo prvič, prav tako pa tudi maja letos na festivalu sodobne glasbe v Wittnu premierno izvedeno delo sodobne slovenske skladateljice Nine Šenk, ki je svojo novo skladbo za godalni kvartet naslovila z besedami angleškega pesnika Willema Blaka o smislu in bistvu življenja, skritih v vsakdanjih stvareh.

(11.8., 20.00, Križevniška cerkev)