04 oktober 2022

Predstavitev knjige 'Kuharija po Koroško' #video

Ljubljana, 4.10.2022 - Urednica in avtorica Doroteja Omahen, Korošica iz Ljubljane, je v knjigo umestila devetinpetdeset slastnih, a preprostih jedi oziroma receptov mam in babic iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. V času petletnega raziskovanja je s sodelavci projekta zbrala in preizkusila okrog sto dvajset receptov.




V knjigi jih spremljajo fotografije Toma Jeseničnika, ilustracije Alme Mimi Arnold ter odlomki proze in poezije v koroškem narečju, v katerem so spisani tudi štirje recepti. Knjiga je dragocen vir nesnovne kulturne dediščine, saj so z njenim izidom recepti starih koroških jedi iztrgani pozabi in ohranjeni tudi za prihodnje rodove.




Na dogodku so po koroško zapeli kantavtor Milan Kamnik in kvartet Zdovčeve dečve. Predstavitvi knjige je sledila degustacija izbranih jedi in pijač, predstavljenih v knjigi.




Predstavitev knjige, katere se je udeležil tudi Milan Kučan s soprogo Štefko, ki je po rodu Korošica, Lojze Peterle, Vlasta Nussdorfer in drugi visoki gostje, 'Kuharija po Koroško' avtorice in urednice Doroteje Omahen je potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2022 v Slovenskem etnografskem muzeju, Metelkova ulica 2, v Ljubljani.

VIDEO - Kvartet Zdovčeve dečve.

Znan vrstni red kandidatk in kandidatov na glasovnici za volitve predsednika republike

Ljubljana, 4. 10. 2022 - Državna volilna komisija je opravila žreb vrstnega reda kandidatur na volitvah predsednika republike.

 


Na glasovnici bodo predsedniški kandidati objavljeni po naslednjem vrstnem redu:

1. Milan Brglez 
2. Anže Logar
3. Janez Cigler Kralj
4. Miha Kordiš
5. Nataša Pirc Musar
6. Vladimir Prebilič
7. Sabina Senčar

Na volitvah predsednika republike, ki bodo 23. oktobra 2022, bodo volivke in volivci izbirali med sedmimi kandidatkami in kandidati: dr. Milan Brglez (Socialni demokrati in Gibanje Svoboda), dr. Anže Logar (dr. Romana Jordan in skupina volivcev), Janez Cigler Kralj (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Miha Kordiš (Levica), Nataša Pirc Musar (Biserka Marolt Meden in skupina volivcev), dr. Vladimir Prebilič (VESNA – zelena stranka) in Sabina Senčar (Resni.ca).

01 oktober 2022

Ob 1. oktobru, Mednarodnem dnevu starejših smo si ogledali Ljubljanski grad in Ljubljano

Ljubljana, 1.10.2022 - Danes 1. oktobra je Dan starejših. Ob tem dnevu so člane Dnevnega centra aktivnosti Ljubljana (DCA-jevce) povabili na Ljubljanski grad, vožnjo z električnim vlakcem Urbanom po Ljubljani in na koncu v restavracijo Vodnikov hram na kosilo.



Na to prav zanimivo doživetje se nas je na spodnji postaji tirne vzpenjače Ljubljanskega gradu zbralo trideset DCA-jevcev. Namesto klasičnega vodenega ogleda gradu je bilo presenečenje. Vodnica nas je popeljala skozi šest obdobij, ki so zaznamovali zgodovino Ljubljanskega gradu.



Na vsaki postaji nas je čakala oseba, ki je bila oblečena v kostum tistega obdobja in nam predstavila kratek igran prizor dobe, ki ga je predstavljala. Še župan Hribar nas je nagovoril, pa bivša zapornica, ki je imela predolg jezik in je pristala v ječi, sv. Jurij in drugi. Tudi o Erazmu Predjamskemu smo slišali, kako je pobegnil skozi skriti izhod.



Prav z zanimanjem smo poslušali in izvedeli veliko grajskih zgodb in zanimivosti. Videli smo vodnjak, ki je običajno zaprt za javnost, poslušali njegove zgodbe, vodni zbiralnik, kapelo sv. Jurija, peterokotni stolp, plemiško ječo pa še in še.



Zunaj nas je že čakal električni vlakec Urban, ki nas je popeljal z gradu, do Špice, Trnovskega pristana mimo Plečnikove hiše, Križank Kongresnega trga, Parlamenta Opere in nazaj do Mestne hiše. Počutili smo se kot grofice in grofje, celo do Vodnikovega hrama, kjer smo kosili, nas je pripeljal. Imeli smo dobro kosilo. Izbirali smo lahko med tremi meniji. Uživali smo v jedači, pijači in seveda druženju. Danes je bilo eno samo razvajanje.



Hvala organizatorjem, za ves njihov trud, bilo nam je zelo lepo in poučno.

Besedilo in foto: Branka Lopič


Letos mineva 32 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 razglasila prvi oktober, kot mednarodni dan starejših. Združeni narodi letošnji mednarodni dan starejših posvečajo temi Odpornost starejših v spreminjajočem se svetu.

Danes je na svetu preko 700 milijonov ljudi, starejših od 60 let, do leta 2050 pa se pričakuje, da se bo njihovo število povzpelo na 2 milijardi. V Sloveniji je trenutno okoli 450.000 starejših od 65 let, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa že presega 21 %.

Ljudje si želimo doseči starost v dobrem fizičnem in psihičnem stanju ob ustreznih materialnih pogojih. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si prizadevamo spodbujati pozitivno razmišljanje o starosti in staranju in prispevati k dejavnemu staranju vseh starejših. Starizem, to je diskriminacija ljudi na podlagi njihove starosti, ne sme imeti mesta v naši družbi.

Posebej bomo na ta načela pozorni pri nadgradnji zakona o dolgotrajni oskrbi. Dolgotrajna oskrba mora biti kvalitetna, vsem dostopna in brezplačna.

Ob izzivih sodobnega sveta se seveda zavedamo, da je prihodnost negotova, a prav zato je nujno, da gradimo solidarno prihodnost. Vedno se bomo na  Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavzemali, da bodo imeli starejši pri vseh odločitvah in politikah države pomembno mesto in svoj glas.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

30 september 2022

Jesenski obratovalni čas savn v Termah Snovik

Z nastopom jeseni se spreminja obratovalni čas Sveta savn v Termah Snovik. Savnanje je od sobote 1. 10. 2022 možno od ponedeljka do petka od 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. ure. Zapirajo pa se istočasno s termalni bazeni. Savnanje v termah zelo priporočajo, saj redno savnanje predstavlja pravo obrambo za ohranjanje zdravja in predvsem stalno krepitev organizma v tem jesenskem času prehladov, prav tako pa je odličen čas, ko se popolnoma sprostimo.



 

V Termah Snovik se nahaja mali svet savn, kjer ponujajo finsko, turško in ledeno savno.  In prav savnanje zmanjša napetost in stres, blaži poškodbe, revmatična obolenja in artritis, ter poškodbe mišic, pospešuje in lajša posledice obolenja gripe in prehlada, pospešuje krvni obtok, čisti kožo in odstranjuje nečistočo.  Priporočajo obisk savne vsaj enkrat tedensko, predvsem v hladnejših mesecih. Segreti zrak v savnah povzroči potenje, z razširitvijo por se izloči prah, odmrla koža, odvečen loj in nesnaga. Pospeši se delovanje ledvic, ki izločajo soli, strupene in odpadne snovi iz telesa. Pregretje telesa pa poveča imunsko odpornost. Savnanje je priporočljivo prav za vse, seveda zdravim posameznikom, odraslim, ki ne kažejo znakov prehlada ali drugih bolezni. Kdor ima kakršnekoli zdravstvene težave in povečan krvni tlak, se mora o obisku savne posvetovati z zdravnikom.




 

Priporočajo kombinacijo savn z ledeno savno, vsekakor v pravem zaporedju. Ledeno savno uporabimo za ohlajenje.  Prvo savnanje naj bo kratko, 10 minut na srednji stopnici, po savnanju sledi 1 do 2  minuti počitka za ohladitev, nato prhanje, po prhi sledi počitek, ki traja dvakrat dlje kot samo savnanje. Drugo savnanje je daljše in traja 12 minut, sledi 1 do 2 minuti počitka za ohladitev, nato prha in počitek, ki je dvakrat daljši od savnanja. Tretje savnanje je še daljše in traja 15 minut, sledi 1 do 2 minuti počitka za ohladitev, nato prha in počitek, ki je dvakrat daljši od savnanja. Med počivanjem popijte skodelico domačega čaja, ki je na voljo v sprostitvenem kotičku, prav tako je koristno tudi pitje vode.




 

Predvsem priporočajo, da sledite notranjemu občutku in si prilagodite dolžino ogrevanja in ohlajanja. Nenadno in hitro ohlajanje vsekakor ni priporočljivo. Ljudje, ki jih skrbi zdravje, naj se posvetujejo z zdravnikom.

 

V termah so na voljo kombinirane karte, in sicer ponujajo kopalne karte z obiskom savne. Priporočajo kombinacijo plavanja in hidroterapij v bazenih ter obisk savn. Savne v Termah Snovik so odprte vsak dan, zapirajo se istočasno kot bazeni. Notranji termalni bazeni so odprti vsak dan od 9. do 20. ure, ob sredah, petkih in sobotah do 22. ure za večerno razvajanje.
 

Foto: Arhiv Terme Snovik