Dobra mreža družinskih zdravnikov je dolgoročna naložba v zdravje državljanov #foto

Ljubljana, 4.11.2022 - V Ljubljani se je pričela generalna skupščina Evropskega združenja splošnih in družinskih zdravnikov, ki bo trajala do jutri. Na njej sodeluje 42 predstavnikov zdravniških organizacij iz 19 držav, ki bodo izmenjali najboljše prakse ter izmenjali izkušnje in poglede na razvoj družinske medicine, ki se po celotni Evropi sooča s podobnimi izzivi.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović je poudarila, da je pomanjkanje zdravnikov, predvsem družinske medicine, težava, s katero se srečuje celoten svet. Slovenija pri tem ni izjema, saj kljub bistvenemu povečanju števila družinskih ambulant zaradi vse večjega števila zavarovancev številni ostajajo brez izbranega družinskega zdravnika. Hkrati se celotna družba sooča s staranjem prebivalstva, kar prinaša dodatne potrebe po kakovostni in varni zdravstveni oskrbi. Kakovost mreže osnovne zdravstvene dejavnosti se kaže v celotnem procesu zdravstvene oskrbe. Družinski zdravniki so prvi in najbolj pristen stik prebivalcev, zato večina kakovost sistema prepozna ravno skozi njihove aktivnosti. Prepričana je, da odločevalci cenijo njihovo delo in se zavedajo dejstva, da denar, ki je namenjen primarni in preventivni dejavnosti ni strošek, temveč je investicija.

Državni sekretar mag. Tadej Ostrc je uvodoma pozdravil zbrane delegate skupščine evropskih družinskih zdravnikov. "Celotna Evropa se sooča s podobnimi izzivi na področju družinskih zdravnikov. Med pandemijo so bili pod izjemnimi pritiski." Opozoril je, da je treba povrniti ugled poklicu družinskega zdravnika in ga narediti bolj privlačnega, med drugim z izboljšanjem delovnih pogojev.

"Med Evropskimi državami se pojavljajo številne vzporednice na področju problematike splošnih in družinskih zdravnikov, saj se celoten kontinent bori s staranjem populacije in s problemom, kako privabiti več mladih zdravnikov v družinsko medicino. Kot glavno rešitev, ki jo podpirajo udeleženci generalne skupščine je digitalizacija zdravstvenega sistema, ki predstavlja pomoč pri administrativnih rešitvah. Država, po kateri bi se morali zgledovati, je Nizozemska, kjer že leta z izjemno podporo medijev in politike intenzivno vlagajo v ugled družinske medicine, zdravniki družinske medicine pa so tudi bolje plačani kot drugod po Evropi", je v izjavi za medije poudarila zdravnica družinske medicine Vesna Pekarovič Džakulin, ki je tudi podpredsednica UEMO.

Težave različnih držav s pomanjkanjem zdravnikov so primerljive, so povedali zdravniki iz Evrope. Zdravnica Mary McCarthy iz Velike Britanije je poudarila, da skušajo pri njih zdravnike v čim večji meri razbremeniti z drugim zdravstvenim osebjem, ki prevzemajo del preventivnih in administrativnih nalog in se lahko zdravniki tako v večji meri posvečajo pacientom. Povedala je, da sama na dan obravnava okoli 50 pacientov, kar je bistveno več od idealnega števila, ki je okoli 25 pacientov na dan.

"V splošni medicini obravnavamo 90 odstotkov vseh prvih zdravniških stikov in se ukvarjamo z 80 odstotki vseh zdravstvenih težav, vendar v Združenem kraljestvu ne veljamo za specialiste. Naše usposabljanje je nepriznano in zavrnjeno, vlada Združenega kraljestva pa splošni praksi ne namenja dovolj sredstev," je dodala McCarthy. Poudarila je, da vlada, javnost in mediji zelo slabo cenijo poklic, kar še dodatno prispeva k pomanjkanju kadrov.

Zdravnica Branka Lazić iz Srbije pa poudarja, da je omejitev zaposlovanja v srbskem zdravstvu pustila dolgotrajne posledice, saj je treba manjkajoče zdravnike nadoknaditi in mlade hitro priučiti, kar je pri visokem številu pacientov, ki jih dnevno obravnavajo starejši kolegi velik izziv.

S podobno problematiko se soočajo tudi na Portugalskem, kjer v javnem zdravstvenem sistemu močno primanjkuje splošnih zdravnikov, čeprav je splošna medicina postala priljubljena specializacija v državi. "Pritegnemo zelo veliko število pripravnikov in imamo zelo dobro usposabljanje, vendar jih ne moremo zadržati v javnem zdravstvenem sistemu; odhajajo delat v zasebni sektor, kjer imajo pogosto boljše delovne pogoje in boljše plače," je dejal zdravnik splošne medicine s Portugalske Tiago Villanueva. Veliko portugalskih zdravnikov odhaja na delo tudi v druge Evropske države, problem s katerim se soočajo tudi v Srbiji.

VIDEO -  Vesna Pekarovič Džakulin - Generalna skupščina Evropskega združenja splošnih in družinskih zdravnikov (UEMO)

Video. Janez Platiše
Foto: ZZS, STA

Poslanica predsednika vlade Dr. Roberta Goloba ob dnevu reformacije

Ljubljana, 31.10.2022 - Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev. Brez nje ni Slovenije. Dan reformacije obeležujemo zato, da ne pozabimo, kako je temelj naše državnosti prav slovenski knjižni jezik. Tega pa predvsem dolgujemo Primožu Trubarju, protestantskemu duhovniku z Rašice, ki ga je utemeljil s prvo slovensko knjigo, Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim »vsem mladim in preprostim Slovencem«.

Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga lahko črpamo iz Trubarja. Poznamo ga namreč tudi po geslu »stati inu obstati«. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu. Vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove »ljube Slovence«.

Zato je prav, da se v teh časih, ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja. Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo. 

Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob dnevu reformacije

 Ljubljana, 31.10.2022 - Začeti na novo, to je bistveni in simbolni pomen dneva reformacije, ki ga vsako leto praznujemo 31. oktobra. Pomeni nov zagon in vsebinsko razmišljanje o drugačnem, bolj ljudskem. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.

Da bi prepoznali dejanski pomen, ki je obrodil prve slovenske tiskane besede, se moramo premakniti v preteklost.

»Okoli l. 1527. je Trubar, dijak-teolog, pri humanistu škofu Bonomu v Trstu. V Ljubljani se že zbirajo Lutrovi pristaši v hiši Klombnerjevi. To kulturno življenje moti glas z bojišč; Turki pustošijo Trubarjevo domovino, njegov dolenjski domači kraj; po mohaški bitki (1526) so bili zasegli vso Slavonijo ter vedno huje ugrožavali tudi slovenske dežele. Draginja je bila velika, beračev so bila polna sela in mesta. V teh težkih časih si pogrešal zadovoljnega slovenskega kmeta; graščak mu je bil vzel 'staro pravdo' (pravico); kmet se je (1515) dvignil proti svojemu gospodu, baš tudi v Trubarjevi dolenjski domovini, a popoln poraz te kmetske bune je moral zreti deček Trubar. Bilo je takrat voliti med bojem zoper Turka, med bojem zoper graščaka in med bojem zoper papeža. Trubar se je udeležil boja zoper papeža.«

Drugo bistveno razliko je iskati v vsebini reformacije.

»Trubarju je njegovo delo bilo vredno radi pozitivne verske vsebine; on in tovariši so bili iskreno in globoko pobožni možje. 'Novi reformaciji' pa izgublja ta vsebina vrednost; velja ji le oblika Trubarjeva dela, njegov 'protest'; ne velja ji njegova pozitivna, velja ji le negativna stran, ne predmet nego metoda. Prisegajoč na evangelij in na sv. pismo, smatrajoč ljudi druge veroizpovedi za Bogu sovražne ljudi, bi se Trubar čudil trditvam naših časov, češ, da je bila njegova vera le formula nove svobode, svobode vesti; ne umel bi jih. Pojmujoč pojem vere, je rekel Trubar, da o tem ne gre disputirati; tu da je treba verjeti, na onem svetu pa bomo spoznali. Bil je torej ne samo pobožen, ampak tudi globoko veren mož; veroval ni v papeža in ceremonije, a veroval je v dogme.«  

Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.

Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive. Ni le dobrega in slabega, resnica je vedno nekje vmes. Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo.

Vsem iskrene čestitke ob dnevu reformacije.

1 Oba citata povzeta po https://sl.wikisource.org/wiki/Trubarjev_zbornik.

Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob 100-letnici samostojnosti Evangeličanske cerkve na Slovenskem

Murska Sobota, 31.10.2022 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes, na dan reformacije, v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti udeležil osrednje slovesnosti in bogoslužja ob 100. obletnici ustanovitve Prekmurskega evangeličanskega senioriata na kateri je imel slovesnostni govor.

Ustanovitev samostojne upravne enote Evangeličanske cerkve 2. februarja 1922 je pomenila konec priključenosti madžarski cerkvi in začetek samostojnosti Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Tako je bil postavljen temelj za njen nadaljnji razvoj.

Celotni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod škof, mag. Leon Novak,
spoštovani gospod inšpektor Bojan Prosič,
visoki gostje,
gospe in gospodje.

Zgodovina protestantizma na Slovenskem je dolga, pomembna in slavna, prav tako kot zgodovina samostojne evangeličanske cerkve. Je del naše raznolike narodne in nacionalne identitete.

Za zadnjih 100 let ne morem pričevati, lahko pa veliko povem o zadnjih 10 letih, ko sem kot predsednik republike z Evangeličansko cerkvijo augsburške veroizpovedi v Sloveniji veliko in dobro sodeloval, zato sem vam hvaležen, da ste me ob tej pomembni obletnici vnovič povabili k besedi. To mi veliko pomeni.

Stoletje samostojne evangeličanske cerkve stoji na žlahtnih vrednotah strpnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti – vrednotah, ki niso vezane izključno na veroizpoved, marveč tudi na človekov značaj, značaj naše skupnosti, narodne in državljanske.

Prav tako tudi protestantizem ni le stvar Prekmurja, ampak s svojim pomenom za slovensko kulturo in slovensko knjigo pripada celotni Sloveniji. Dan reformacije je praznik vseh Slovenk in Slovencev.

Da je avtohtona slovenska evangeličanska krščanska skupnost del vseslovenske narodne zavesti, so pomembno pripomogli preminuli škof Geza Erniša, nekdanji škof Geza Filo in aktualni škof Leon Novak. Pod njihovim vodstvom je evangeličanska skupnost delovala in deluje povezovalno, v stiku z mednarodnim okoljem, verskim in laičnim, pa utrjuje in povečuje ugled svoje domovine.

Ob tej priložnosti vsem izražam hvaležnost za poslanstvo, ki ga kot verski voditelji nosite v družbi in odlično opravljajo. Takšen zgled družba potrebuje.

Naj ob koncu spomnim na besede pokojnega Geze Erniše, ki mi je v času, bolj mirnem od današnjega, rekel »Brez miru med religijami tudi v svetu ne bo miru.«

S temi modrimi besedami v srcu sem povabil predstavnike največjih verskih skupnosti v Sloveniji, da se mi 23. avgusta letos pridružijo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob Spomeniku žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam, kjer smo se skupaj, v evropskem duhu sožitja, poklonili spominu na žrtve. Hvaležen sem vam, spoštovani gospod škof, da ste moje vabilo ljubeznivo sprejeli.

Takšna slovesnost je potekala prvič v zgodovini Slovenije, ljudje pa so jo zelo dobro sprejeli. Nosila je pomembno sporočilo miru in sožitja ob reformacijski misli, da je svoboda posameznika relativna, njegova odgovornost za storjena dejanja pa absolutna. To se mi zdi še posebej v tem času zelo pomembno vedeti in živeti.

Z iskreno željo, da ta sporočila postanejo večna v naši zavesti in dejanjih, in z mislijo, ki jo je v pridigi ob inavguraciji 1. decembra 2019 poudaril škof Novak, »da bi bila domovina varen pristan za vse, brez razlike,« vam želim čestitam ob jubileju in vam želim vse najboljše tudi v prihodnje.

Vir: UPRS
Foto: Daniel Novakovič/STA.