1. Festival štajerskih vin Best of Štajerska

Na dogodku, ki bo potekal v torek, 18. aprila 2023 od 17. ure naprej v Festivalni dvorani v Ljubljani se bo predstavilo 28 vrhunski vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsak bo obiskovalcem ponudili po tri najboljša vina iz svoje kleti. Poleg tega boste lahko svoje brbončice razvajali z vrhunsko štajersko kulinariko, ušesa in dušo pa bo ves večer božal izvrsten glasbeni program.

Cilj projekta Best of Štajerska je ustvariti izvrsten tradicionalni dogodek in kanal skupnega komuniciranja štajerskih vinskih in kulinaričnih doživetij ter predstaviti Štajersko Slovenijo kot vrhunsko vinsko destinacijo ter tako privabiti še več domačih in tujih gostov.

»Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom, združeni, Štajerci predstavimo v Ljubljani. S tistim najboljšim, kar prihaja iz vinogradov, ujetih v sonce, kjer se s srčnostjo pridelujejo najboljša vina Štajerske. Štajerske, ki je že iz davne zgodovine veljala za eno izmed najboljših vinskih lokacij,« sta o ideji in začetkih projekta povedala Natalija in Borut Cvetko, pobudnika in organizatorja projekta.  

Skoraj trideset vrhunskih mojstrov te žlahtne kapljice, katerih vinogradi imajo domicil v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija, vam bo tokrat predstavilo vrhunce svojega dela, družinske tradicije generacij in znanja, ki ga srkajo iz vsega sveta. Njihovo poslanstvo je, da ga lahko predstavijo obiskovalcem festivala, ga ponosno natočijo v kozarce in še enkrat več dokažejo, zakaj njihova Štajerska kapljica po pravici sodi v sam vrh. Slovenski, evropski in svetovni.

Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija največji v Sloveniji
Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in hkrati eden izmed najbolj razgibanih ter slikovitih vinorodnih okolišev, ki obsega več kot 6. 000 hektarjev zelo razgibane pokrajine s strminami v Halozah, terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah ter Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spuščajo v Panonsko nižino. Poleg tega pa kraljuje tu še Maribor, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja.

Štajerska Slovenija vinskim navdušencem ponuja veliko možnosti za odkrivanje in raziskovanje. Različna tla in mikroklimatski pogoji v različnih podokoliših omogočajo pridelavo različnih vrst vin, ki se ponašajo s svojimi edinstvenimi značilnostmi in okusi. Štajerska Slovenija je zagotovo vredna obiska za vsakogar, ki se želi poglobiti v čudoviti svet vina.

Na festivalu 28 vrhunskih štajerskih vinarjev
Festival Best of Štajerska bo odlična priložnost za spoznavanje izjemnih štajerskih vin in kulinarike ter za doživetje turističnih atrakcij Štajerske Slovenije. Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunskih vinogradnikov: Radgonske gorice, Hiša vin Emino, Puklavec Family Wines, Vinogradništvo Cvitanič, Vina Fleisinger, Steyer vina, Vina Mramor, Meranovo - FKBV Maribor, Familija Estate, Verus vino, Vino Leber, Vinogradništvo Mulec, Dveri-Pax, Vino Krajnc, Vinarstvo Hafner, Vino Valdhuber, Vina Falot, Vina Maro, Meum Winery, Vino Jarc, Frešer vino, Vinarstvo Toplak, Ptujska klet, Vino Mukenauer, Kobal vina, Vino Kušter ter Vinag 1847 in Zlati Grič.

Brez odlične kulinarike in vrhunske glasbe ne gre
Del festivala bo seveda tudi Štajerska kulinarika. S svojo pohorsko šunko bo naše brbončice razvajal Filip Flisar, nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu, ki se je po zaključeni karieri lotil prav posebnih poslovnih izzivov in nam tik pred velikonočnimi prazniki letos prestavil svoje odlične Pohorske šunke. Sedaj bodo za pokušino na voljo tudi na našem festivalu in stregel ne bo nihče drug kot sam Filip. Štajersko kulinariko malo drugače pa bodo predstavili kuharski mojstri iz mariborske restavracije Bro'Sis, kjer ustvarjajo neverjetne fuzije okusov iz lokalnih in sezonskih sestavin.

Za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Karin Zemljič in Mate Bro iz Dua Okustični.

Festival Best of Štajerska je zagotovo priložnost za vse, ki si želite spoznati najboljše štajerske vinarje, okusiti njihova vrhunska vina ter uživati v bogati kulturni in kulinarični ponudbi.

Vstopnice na dogodek so na voljo na: https://bit.ly/BoS_vstopnice_Eventim

Stoječe ovacije za čarodeja Aleksandra, ki je začaral Špas Teater

Mengeš, 13.4.2023 - Magic Aleksander, čarodej nove generacije in svetovnega formata, je izpolnil svojo obljubo, saj je na slavnostni premieri svojega čarovniškega šova Iluzija v Špas teatru več kot prepričal in navdušil gledalce, jih pustil brez besed, ter na koncu v zahvalo za svoje odlične trike dobil stoječe ovacije.

Celjan star 28 let ima za sabo preko 1000 nastopov v 15. državah in 3 mednarodne nagrade, je kot čarodej dokazal, da lahko tudi pri nas imamo čarovniški šov, ki ga Slovenija še ni doživela. Magic Aleksander je skupaj s soavtorjem in  režiserjem Žigo Flajnikom ustvaril šov, kjer prestopa meje, izvaja senzacije, šokira, obrne svet na glavo in vas pusti široko odprtih oči. "Največje zadoščenje čarodej dobi, ko so gledalci navdušeni. Izredno vesel sem, da se je prava čarovnija v Špasu dotaknila vseh gledalcev, ki so zagrizeno sodelovali od začetka do konca, od prvega do zadnjega čarovniškega trika. Priznam, da sem imel čisto malo treme pred premiero, a je bila trema popolnoma odveč, vsi triki pa so uspeli in poželi aplavze, za kar sem najbolj vesel in hvaležen, saj je to za šov Iluzija lepa popotnica za naprej. Res se veselim, da bom lahko vsem pokazal, kaj sem toliko časa ustvarjal in pripravljal." je priznal Magic Aleksander, ki je nase opozoril tudi v šovih Slovenija ima talent, Supertalent Hrvaške in Britain's Got Talent na BBC-ju.

Nad novo, resnično magično komedijo Iluzija, ki je prepletena s čarovnijo in osebnimi zgodbami mladega čarodeja, je navdušena tudi Urška Alič, direktorica Špas teatra, ki jo je čarovniški mojster v hipu prepričal: "Na Špasovem odru smo počeli že vse - smejali smo se, plesali, peli, govorili v verzih, skakali, jokali, telovadili … le čarali še nismo! Navdušenje gledalcev je dovolj zgovorna pohvala, saj ni besed, ki bi opisale to, kar smo videli in doživeli v Iluziji. Če ste mislili, da je to predstava za otroke, ste se pošteno zmotili. Vsi odrasli smo ostali odprtih ust, sama sem videla predstavo že nekajkrat, pa se vsakič znova še vedno čudim - Kako za vraga mu je to uspelo narediti? ( smeh) Premiera je bila uspešna, zdaj pa bo Magic Aleksander s svojimi triki čaral dalje na ponovitvah, kjer bodo ljudje sami lahko videli nemogoče in doživeli, česar še niso, in se hkrati zabavali," je ponosno povedala večkrat nagrajena producentka in Špasna direktorica.

V Mengšu so se čarovniji večera prepustili tudi znani obrazi, nekateri so bili celo izbrani, da sodelujejo v čarovniških trikih: Maja Martina Merljak, Matej Zemljič, Tijana Zinajić, Tomaž in Samo Kozlevčar, Jan Bučar, Gregor Podričnik, Lucija Ćirović, Jure Matjažič, Alenka Bikar, Ana Ribič, prvi soprog Slovenije Aleš Musar in drugi. "Jaz sem skoraj padla s stola in samo gledala! Ves čas sem v glavi tuhtala, kako je izvedel ta in oni trik, a nisem prišla do zaključka. Vsa čast Aleksandru za tako odličen čarovniški šov," je po predstavi priznala igralka Maja Martina Merljak, znana režiserka Tijana Zinajić pa dodala: "Res sem bila presenečena, kako je Magic Aleksander izvajal trik za trikom in nas vse v dvorani pustil brez besed. Kaj tako unikatnega in zanimivega na slovenskih odrih še nisem videla. Ta šov je treba videti, da se na lastne oči prepričaš, kako Aleksander iz minute v minute skrbi za napetost, smeh in pravo čarovnijo. Res priporočam!"

Iluzija je čarovniški šov za vse generacije, kjer se dogajajo triki s kartami, branje misli, napovedi, teleportacije, izginotja in velika presenečenja.

Foto: Marko Delbello Ocepek

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ima v javnosti podporo #video

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk. Zato so v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov za vložitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična.

Sodelujoči na novinarski konferenci. Foto: Sašo Radej

Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.

Uveljavitev pravice z omejitvami za določene skupine

Predlog ZPPKŽ ureja možnost pomoči v skrajni stiski in uzakonja pravico vseh polnoletnih, obvezno zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo družbo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno zaključijo svoje življenje. Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja, za osebe z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi ali sorodniki za svojega svojca, nihče za nekoga drugega.

VIDEO - Konkretna vprašanja novinark.

Tri četrtine vprašanih podpira uzakonitev

Raziskava Slovensko javno mnenje 2022 kaže, da je leta 2009 evtanazijo ocenilo za sprejemljivo 60% vprašanih, leta 2022 pa že 74%. Zelo podobno številko je dala javnomnenjska raziskava Ninamedie v maju 2022, ko je 76,5% vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve. Zato se kaže kot povezovalna.

Dejanska možnost zlorabe je nična

Zakon zagotavlja družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami.

Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti zdravljenja in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki. Pomembno je poudariti, da gre pri pomoči za prostovoljno končanje življenje za izjemen, zelo redek primer, ko se posameznik odloči za takšno ukrepanje. Po primerjalnih izračunih bi se za takšno izbiro pri nas odločilo okoli 30 oseb na leto. V nobeni državi, ki ima zakonsko urejeno PPKŽ, še ni bilo sodno potrjene zlorabe. Prav pravno neurejene razmere odpirajo možnosti za različne zlorabe.

VIDEO - Posnetek celotne novinarske konference.

Nihče ni prikrajšan za pravice, ki jih že ima

ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo. Zakon zgolj daje pravico in možnost tistim, ki bi se želeli odločiti za takšno pot, da to storijo na etičen način, dostojanstveno in v skladu s postopkom, ki ga zakon določa. Prav vsem pa zakon daje zavest, da bodo lahko svobodno odločali o svojem koncu, ki bo tak, za kakršnega se bodo sami odločili.

Pravica do končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji. Pomembno pa je, ne glede na način, ki ga bolnik izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin.

Komunikacijski kanali

Z javno predstavitvijo predloga ZPPKŽ se odpira tudi spletno središče mojezivljenje.si, kjer lahko obiskovalci preberete predlog zakona ZPPKŽ ali dobijo odgovore na ključna vprašanja, ki so se pojavila v času javne razprave. Na spletni strani lahko oddate svoje vprašanje ali stališče, sledite medijskim sporočilom ali preberete razloge za podporo zakona nekaterih znanih podpornikov.

Na spletni strani bodo ob začetku zbiranja podpisov objavljena tudi navodila, kje in kako oddati svoj podpis podpore zakonu, ki ga bodo pobudniki vložili s 5.000 zbranimi podpisi.

Odprli so tudi profil na Facebooku in Instagramu.

Anita Caruso, nova predsednica Srebrne niti, je opozorila na stiske, ki jih starejši trpijo zaradi osamljenosti, socialne izključenosti, zdravstvene ogroženosti, neprimernega bivanjskega okolja, nasilja, različnih oblik diskriminacij in strahu pred negotovo prihodnostjo ter pojasnila aktivnosti, s katerimi v združenju odgovarjajo na tovrstne stiske. Napovedala je, da bo predlog zakona PPKŽ še isti dan posredovala Državnemu zboru, s pozivom na čim prejšnji datum pričetka zbiranja podpisov.

Avtorji predloga zakona ob javni predstavitvi na kratko sporočajo:

Andrej Pleterski: »Pripravljenost odločevalcev, da sprejmejo ZPPKŽ, je odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore zakonu. To je državljanski zakon za državljanke in državljane, pomemben bo vsak podpis«.

Dušan Keber: »Ne gre za to, da argumenti, ki nasprotujejo pomoči pri končanju življenja, ne bi bili tehtni; gre za to, da ima pravica izbire večjo težo«.

Brigita Skela Savič: »Namen ZPPKŽ ni nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v Sloveniji, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in ZPPKŽ se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo.

Igor Pribac: «Pomoč pri končanju življenja je zadnje sredstvo blaženja trpljenja. Blagodejno je že zavedanje, da ti je ta pomoč na voljo.«

Luka Mišič: »Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve poslovne sposobnosti vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem končanju življenja."

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sprejela predstavnike Društva Trepetlika

Ljubljana - Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je v torek, 11. aprila 2023, ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni sprejela predstavnike Društva Trepetlika, društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Na pogovoru so bili prisotni Cvetka Pavlina Likar, predsednica društva, Metka Stošicki, podpredsednica društva in predstavnica sopotnikov oz. skrbnikov obolelih, Slavko Stošicki, avtor Strategije obvladovanja Parkinsonove bolezni in eden od bolnikov ter Jože Kristan in  Saša Skledar, obolela za Parkinsonovo boleznijo.

Društvo deluje že 33 let in združuje več kot 1300 obolelih s Parkinsonovo boleznijo in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami in njihovih skrbnikov, je dejala predsednica društva Cvetka Pavlina Likar, in dodala, da gre za humanitarno in prostovoljno organizacijo, ki deluje po vsej državi. Zagotavljajo podporo obolelim, ozaveščajo in spodbujajo razumevanje o bolezni med širšo javnostjo. Društvo organizira tudi širok spekter dejavnosti in dogodkov skozi vse leto, med njimi skupine za podporo, izobraževalne seminarje in delavnice, družabne dogodke, izdajajo pa tudi priročnike. Društvo zagotavlja tudi informacije in vire, ki pomagajo ljudem, ki živijo s Parkinsonovo boleznijo, bolje obvladovati simptome in ohranjati dobro kakovost življenja.

V pogovoru s predsednico Državnega zbora so predstavniki društva opozorili tudi na težave, s katerimi se društvo sooča, in sicer so med drugim izpostavili dolge čakalne vrste za preglede, že več let pa si prizadevajo tudi za uveljavitev pravice do redne obnovitvene rehabilitacije za obolele s Parkinsonovo boleznijo. Parkinsonova bolezen se lahko zelo hitro poslabša, zato bi bila obnovitvena rehabilitacija dobrodošla, saj bi lahko ublažila simptome in upočasnila bolezen in tako bi marsikdo lahko nadaljeval z delom, ki ga opravlja, je med drugim dejal Saša Skledar, ki je tudi sam zbolel za to boleznijo.

Slavko Stošicki iz društva pa je dejal, da so v društvu pripravili izhodišča nacionalnega programa obvladovanja Parkisonove bolezni, v katerem je sestavni del obnovitvena rehabilitacija. V njem so med drugim zapisali, da je medikamentna ponudba zelo dobra v Sloveniji, problemi pa so s čakalnimi dobami oziroma kontrolnimi pregledi, prav tako pa je problem tudi pri usposabljanju medicinskega osebja, saj je premalo poudarka na Parkinsonovi bolezni.

Predsednica Državnega zbora je predstavnikom društva prisluhnila pri predstavitvi tematike in težav, s katerimi se soočajo. Izrazila je prepričanje, da je treba tovrstno tematiko redno naslavljati, zato je med drugim tudi omenila možnost vključitve tematike, če bi seveda to društvo želelo, na konferenco Za boljše življenje starejših in upokojencev, ki jo bo predvidoma junija organiziral Državni zbor. 

 Vir. DZ