Umetnica z demenco Danica Blagojević razstavlja v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori

September je po vsem svetu mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Zato so v kavarni Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, ki je ena izmed osmih demenci prijaznih točk v Ivančni Gorici v soboto, 26. 8. 2023, odprli razstavo slikarke z demenco Danice Blagojević, z naslovom Na poti do spoznavanja. Umetnico in njeno razstavo, ki bo odprta do konca septembra, je čudovito predstavila njena hči, dr. Maja Bresjanac. Izredno veseli so bili, da se je odprtja udeležil Tomaž Gržinič, predsednik slovenskega društva bolnikov z demenco, ki je svoja dela na ogled postavil septembra lani.

Prisotne so na otvoritvi razstave pozdravili predsednica Spominčica - Alzheimer Slovenija, Štefanija Zlobec, predsednica podružnice Ivankine spominčice, Anja Žitnik , direktorica ZKT Prijetno domače, Maja Lampret in podžupan Občina Ivančna Gorica , Tomaž Smole.

Štefanija Zlobec, predsednica Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci, je poudarila pomen ozaveščanja o demenci, o pomembnosti pravočasnega prepoznanja bolezni in soočenja z njo, sprejemanja bolezni, pomoč bolnikom ter vključevanje bolnikov v vsakdanje življenje, dokler to zmorejo.

Predsednica Podružnice Ivankine Spominčice Ivančna Gorica, Anja Žitnik, je izrazila veselje zaradi dobrega sodelovanja Hiše in društva v preteklem letu ter številnih dogodkov širom občine. Podžupan Občine Ivančna Gorica, gospod Tomaž Smole, pa je poudaril pomen delovanja tovrstnih društev in drugih humanitarnih akcij, ki delajo naš svet lepši in prijaznejši.

Direktorica ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica, Maja Lampret, je izpostavila, kako pomembno je delovanje v skupnosti, skrb drug za drugega in kako dragocene so posameznice, ki v okviru Ivankinih Spominčic z veliko srčnosti naredijo mnogo dobrega v naši lokalni skupnosti.

V imenu umetnice, ki se odprtja zaradi močno napredovane bolezni ni udeležila, je spregovorila njena hči, dr. Maja Bresjanac, nevroznanstvenica, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, vodja tamkajšnjega Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja ter pobudnica ustanovitve Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Spregovorila je o maminem življenju, njenem delu ter o toplini in ljubezni, ki ju kljub bolezni izžareva še danes. S svojim govorom, je ne le izjemno navdušila, od ganjenosti prav nobeno oko ni ostalo suho.

Otvoritev razstave je povezovala Petra Peunik Okorn z glasbeno spremljavo pa je otvoritveni dogodek z igranjem na klasično kitaro polepšala mlada glasbena umetnica, Tjaša Zaletelj.

Danica Blagojević se je, 20. junija 1938, rodila v Beogradu. Po diplomi, poroki ter rojstvu prvega otroka se je leta 1964 z družino preselila v Celje. Zaradi svoje družbene angažiranosti je bila del ekipe novoustanovljenega Ministrstva za varstvo okolja, kar je botrovalo selitvi družine v Ljubljano leta 1975. Po poklicu je arhitektka, ki je delo v arhitekturnem biroju kmalu nadomestila z ustvarjanjem v umetniškem ateljeju. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je začela slikati na svilo in ustvarjati drobno glineno plastiko. Navdih je črpala iz svojega domačega okolja in ljubezni do svojih najbližjih. Navdušenje nad umom in možgani jo je pripeljalo do statusa zaslužne podpornice Društva za kognitivno znanost, ki je njene slike uporabilo za materialno osnovo ustanovitve društva. Kasneje, v zrelejših letih, pa je čopič in spretne dlani zamenjala računalniška miška. Presenetilo jo je dejstvo, kako se lahko s pomočjo računalnika umetniško izraža in svojo ustvarjalno pot nadaljuje v digitalnem okolju. Ko je bila zbirka njenih digitalnih grafik dovolj velika, je nastala spletna galerija z imenom Dan-Art.si. V galeriji so razstavljene mnoge edinstvene grafike, ki jih je Danica Blagojević ustvarila med leti 2008 in 2015. Nekaj pa jih na namizju njenega računalnika še čaka na objavo. Svoja dela je umetnica podpisovala z lastnim imenom, s kraticami imen obeh hčera, Sanje in Maje, ki jih je dodala pred svoje, kar se je prevedlo v SaMaDa, v zadnjem ustvarjalnem obdobju pa tudi z imenom galerije Dan-Art.net.

Besedilo: Petra Peunik Okorn s sodelavci
Foto: Eva Gavez

ZPIZ opozarja na lažne informacije o uskladitvi pokojnin

Ljubljana,30.8.2023 – Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) sporočajo, da so v preteklih tednih zasledili občutno povečanje spletnih objav oziroma natančneje spletnih pasic, ki se pojavijo na različnih spletnih straneh oziroma aplikacijah in bralca obveščajo, da se bodo pokojnine uskladile oziroma indeksirale v različnih mesecih, odvisno od časa objave (1. julija, 1. avgusta, sedaj že 1. septembra). Izbira oziroma potrditev takšne spletne pasice bralca preusmeri na spletno stran TEDENSKE NOVICE.

Zavod opozarja stranke, da gre v zgoraj opisanih primerih za nedopustno širjenje lažnih informacij, ki uporabnike preusmerjajo na navedeno spletno stran z namenom pridobivanja večjega števila obiskov spletne strani.

Glede uskladitve pokojnin in drugih prejemkov zavod javnost ponovno obvešča, da je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v februarju sprejel sklep o redni uskladitvi pokojninskih in drugih prejemkov za 5,2 odstotka z veljavnostjo od 1. januarja 2023. Uskladitev je že bila realizirana pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za februar 2023 in se upošteva pri izplačilu pokojnin od februarja 2023 dalje.

Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 pa je predvideno, da se bo v letu 2023 upokojencem in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja v mesecu novembru 2023 in decembru 2023 zagotovilo izplačilo povečanega dela prejemkov v višini 1,8 odstotka od prejemka iz oktobra 2023. Prav tako bo upokojencem in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka za leto 2023, izplačan zimski letni dodatek v višini 40 odstotka izplačanega letnega dodatka v letu 2023.

Vse aktualne informacije o uskladitvah pokojnin in v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem so objavljene na uradni spletni strani zavoda https://www.zpiz.si/.

71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje

Ljubljana, 29. 8. 2023 - 71. Ljubljana Festival se počasi zaključuje. Nocoj se bosta v Slovenski filharmoniji z najlepšimi arijami in dueti predstavila operna pevca Jonathan Tetelman in Ludovic Tézier. Spremljal ju bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko italijanskega dirigenta Marca Boemija. Dva dni kasneje, 30. avgusta, bo v Križevniški cerkvi nastopil dalmatinski »trubadur« Ibrica Jusić, v september pa bomo vstopili tudi z otvoritvijo razstave Hommage à Vojko Štuhec: Pet let kasneje v Križevniški cerkvi, ki jo je kurirala dr. Nelida Nemec.

Jonathan Tetelman, tenor Ludovic Tézier, bariton

Ludovic Tézier je eden vodilnih baritonistov našega časa, ki nastopa kot gost na svetovnih opernih odrih in redno sodeluje z mednarodno priznanimi dirigenti. Ima obsežen repertoar, sloves pa si je pridobil z interpretacijo velikih Verdijevih vlog, kot so Macbeth, Rigoletto, Simon Boccanegra, Renato, Don Carlo itd. Pridružil se mu bo Jonathan Tetelman, ki se po dveh letih vrača na Ljubljana Festival. Velja za eno najvznemirljivejših prihajajočih zvezd in je cenjen zaradi veličastnega, sijočega in temno obarvanega glasu. Slovi po odličnih uprizoritvah Verdijevih in Puccinijevih vlog, nastopa pa tudi na svetovnih koncertnih odrih. Marco Boemi je dirigent in pianist, ki je sodeloval s tremi generacijami najodličnejših pevcev in nastopal na prestižnih gledaliških ter koncertnih odrih. Velja za strokovnjaka za samospeve, ki se jim posveča z veliko strastjo, in vodi mojstrske tečaje po vsem svetu za mlade glasbenike. V Poletnem gledališču Križank bodo skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije združili moči in predstavili najboljše odlomke iz italijanskega in francoskega opernega repertoarja, ki vključuje tragična dela Bizeta, Masseneta, Saint-Saënsa, Ponchiellija, Mascagnija, Giordana in Verdija. Tako bo program pisan in bo obsegal vse velike umetniške tokove poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, vključno z realizmom oz. verizmom ter pozno romantiko.

(29. 8., 20.30, Slovenska filharmonija)

 

Od Shakespeara do Sevdaha

Kitarist in kantavtor Ibrica Jusić že več kot 40 let prepeva na legendarnih dubrovniških skalinah, gostuje po vsem svetu v najbolj znanih koncertnih dvoranah (pariška Olympia in newyorški Carnegie Hall) in na mednarodnih festivalih (Jazz festival v Montreuxu in Festival Etno v Oslu). Jusić na Hrvaškem velja za poosebitev šansona, saj je že vse od prvega albuma, ki je izšel leta 1968, zvest francoskemu šansonu, od katerega pa se z značilnim pridihom Mediterana odmika, kar daje njegovim skladbam prepoznaven avtorski pečat. V svoji karieri je nanizal že celo vrsto uspešnic in ustvaril glasbeno dediščino, s kakršno se lahko pohvalijo le redki. Med njegove najbolj prepoznavne pesmi sodijo Osobenjak, Još uvijek ne znam neke važne stvari, Mačka in Ljubi san vašu ‘ćer. Že od otroštva je zelo navezan na naravo in živali, še posebej na svojega psa. Komentira, da se živali »še uspešno upirajo odtujenosti in tempu modernega življenja« in da je zanj »pes najiskrenejši in neposredni dotik z naravo«.

(30. 8., 20.30, Križevniška cerkev)

 

Hommage à Vojko Štuhec: pet let kasneje

Vojko Štuhec je deloval in živel v Mariboru, kjer je tako z razstavami kot javnimi deli in tudi pedagoškim delom v širšem štajerskem prostoru pustil neizbrisen pečat. Malo manj prisoten je bil v drugih okoljih in temu je namenjena ta razstava, ki v izboru prikazuje prerez razvoja njegovih ustvarjalnih načel, ter je odlična priložnost, da vstopimo v njegov kiparski svet, ki nas zgovorno nagovarja z njegovimi najbolj prepričljivimi kiparskimi deli.

Štuhčev opus je bogat, saj je v štirih desetletjih ustvaril več kot petsto kiparskih del, tudi javno plastiko, prav tako je zgovoren pregled samostojnih in skupinskih razstav. Letos prvič posthumno predstavljamo njegov opus v izboru del, ki zaznamujejo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 1973 do leta 2007. Tudi Vojko Štuhec je, tako kot večina likovnih ustvarjalcev njegove generacije, ustvarjal v ciklih, ki pa so se včasih razrasli v dvodelne ali celo tridelne, odvisno od materiala, v katerem je v tistem obdobju ustvarjal: prvi cikel je nastajal že na akademiji v začetku sedemdesetih let in se nekaj let razvijal v smeri poenostavitev in sintetiziranja figurativnih ženskih oblik v različnih materialih, največ v kamnu in lesu, kjer izstopa igra volumnov in gladke površine, ki asociirajo na ženske obline in dojemanje figure, kot jo poznamo že iz prazgodovine (Organska oblika, 1974, les; Organska oblika v belem, 1976, patiniran siporeks). Na prehodu iz sedemdesetih let v osemdeseta se poraja cikel z naslovom Fitoliti, ki se je razvil v dveh smereh, v formiranje jeder in reliefov. Ta cikel je realiziral tudi v dveh javnih delih, v fontani pri treh ribnikih, ki so ji nadeli ime Gobice, v mariborskem Mestnem parku (1980) in v monumentalnem reliefu v podvozu na Meljski cesti v Mariboru (1984).

(1. 9.–21. 9, 10.00–16.00, Križevniška cerkev; otvoritev 1.9., 12.00)

Turistični panel na BSF izpostavil pomembno vlogo turističnih delavcev

Bled, 29. 8. 2023 - Turistična panoga se spopada z več izzivi, ključno vlogo pri njihovem naslavljanju pa bodo imeli turistični delavci, je bilo rečeno na turističnem panelu v okviru Blejskega strateškega foruma. Za razvoj panoge bo potrebna tudi hitrejša digitalizacija, so se strinjali panelisti.

"Hoteli so drastično kadrovsko podhranjeni, restavracije so na določene dni zaprte, najboljši turistični vodniki pa so rezervirani veliko vnaprej. Vprašanje, ki se poraja, je, kam so vsi odšli, kaj smo naredili narobe," je v uvodu v turistični panel izpostavila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.

Pandemija covida-19 je po njenih besedah razmere sicer poslabšala, a kadrovske težave niso nove. "Razmere pa nikoli niso bile tako urgentne," je podčrtala. Spreminjajoča se demografska slika in staranje delovne sile, omejitve pri zaposlovanju tujih delavcev in neodgovorjene zahteve po višjih plačah in bolj fleksibilnem delavniku, so po besedah Pak del vzrokov za nastalo stanje.

"Bodimo iskreni, turizem je postala panoga, v kateri zaposleni čakajo na boljše priložnosti zunaj panoge," je dejala.

V kaosu pandemije in podnebnih sprememb je po besedah Pak na trg delovne sile vstopila generacija Z. "Študije kažejo, da bodo do leta 2030 predstavniki generacije Z in milenijci predstavljali dve tretjini delovne sile," je dejala. Turistična panoga bo močno zaznamovana ne samo z digitalnimi veščinami, pač pa tudi z vrednotami teh generacij, je ocenila. Po njenih besedah pa ne smemo pozabiti tudi na tiste, stare nad 50.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je izpostavil vlogo ljudi v turizmu. Delo v turizmu je po njegovih besedah med "najlepšimi misijami, ki si lahko zamislimo". Spomnil je na nacionalno strategijo, s katero država cilja na zvišanje dodane vrednosti v panogi. "Odločni in samozavestni smo, da bomo to dosegli," je poudaril.

Frangež je dejal, da so tudi turistično panogo ta mesec prizadele uničujoče poplave, a da kljub temu s 3,5 milijona prihodov turistov in 2,9 milijona prenočitev beležimo rekordne številke.

Da Slovenija po poplavah ostaja varna država za turiste, je izpostavila direktorica regionalnega oddelka za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji (UNWTO) Alessandra Priante. Turizem potrebuje kontinuiteto, je poudarila. Tudi Priante se je dotaknila vprašanja kadrov in ocenila, da je treba predvsem izboljšati komunikacijo.

Razvoj turizma pa mora po njenih besedah potekati v sodelovanju z lokalno skupnostjo. "Vzemimo denimo Italijo. Turisti pričakujejo romantične zgodbe ob obisku mest, ne najdejo pa ničesar. Saj lokalcev ni. Ti se izseljujejo iz turističnih biserov in svoje nepremičnine oddajajo," je ponazorila. Slovenija je na tem segmentu po njenih besedah uspešna in "tako mora nadaljevati".

Generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin je izpostavila, da je delo v turizmu težko. "Delati v turizmu pomeni biti gladiator. Gre za težko delo in resnično moraš imeti rad panogo, ne samo da preživiš, ampak da se počutiš dobro glede svojega dela," je poudarila.

Na ministrstvu med drugim z različnimi ukrepi poskušajo odgovoriti na kadrovske težave, ukvarjajo se z vprašanjem, kako motivirati mlade, ne le da se odločijo za delo v turizmu, ampak da v panogi tudi ostanejo.

O pomenu izobraževanja sta spregovorili izvršna direktorica Swiss Education Group Ulrika Björklund in ustanoviteljica in direktorica IEDC - Poslovne šole Bled Danica Purg. Kot je povedala Björklund, je pri izobraževanju pomembno tako teoretično kot tudi praktično znanje. "Predvsem pa moramo deliti uspehe in postati boljši pripovedovalci uspešnih zgodb," je menila in dodala, da morajo mladi vedeti, kaj vse je možno doseči v panogi. "Gre za fantastično panogo," je poudarila.

"V turizmu moraš pomagati ljudem, da postanejo bolj inovativni, kreativni in jih opremiti z digitalnimi znanji," je dodala Purg.

Kuharski mojster in ustanovitelj The Agrarian Kitchen v Avstraliji Rodney Dunn je dodal, da težave, s katerimi se sooča turizem, niso evropske ali avstralske. "Delimo si jih povsod po svetu," je dejal.

O digitalizaciji je spregovorila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Kot je dejala, se na ministrstvu med drugim osredotočajo na zagotavljanje ustrezne infrastrukture, ki bo v pomoč tudi turizmu. "Gre za izziv, saj je zelo drago pripeljati internet na vsako goro, v vsako dolino...," je dejala in omenila tudi pomen izobraževanja in krepitve digitalnih kompetenc.

Digitalizacije se je dotaknila tudi generalna direktorica Evropskega združenja hotelov, restavracij, kavarn in nočnih klubov (HOTREC) Marie Audren, ki se je strinjala, da digitalizacija lahko pomaga pri razvoju turizma, ne bo pa rešila vsega. "Službe ne bodo izginile, se bodo pa spremenile," je dejala.

Povzeto po STAkrog  Foto: BSF