Vdrli so v pokojninski sistem, pravi Rosvita Sevenšek ZDUS #video

Ljubljana, 13. 11. 2024 - Na ZDUS – Zvezi društev upokojencev Slovenije potekala novinarska konferenca, na kateri so izpostavili nekatere najbolj žgoče probleme, ki danes tarejo slovenske upokojence. Navzoče je uvodoma pozdravila predsednica ZDUS Zdenka Jan , ki je v dejala, da se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro, torej ne živijo kot bi si zaslužili, čeprav so soustvarjali socialno pravične temelje za današnje življenje.

Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, čeprav so vse stranke pred volitvami (kako znano je vse to, ali ne) obljubljale blagostanje upokojencem. Dolgotrajna oskrba pri tem ni izjema. Strategija dolgožive družbe, sprejeta pred sedmimi leti, v posameznih poglavjih govori o »raju na zemlji«, zatika pa se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo, ki je samo v tem letu poslala na ministrstva pet pozivov k izboljšanju razmer je dejala, da je poseganje v neto izplačane pokojnine za zavarovanje ustavno sporno, saj zaposlenim to dajatev odvaja delodajalec od bruto nakazil in v tem primeru ZPIZ nima pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzel iz neto izplačanih pokojnin, kar po njenih besedah pomeni VDOR V POKOJNINSKI SISTEM in ne izključuje ustavne presoje takega dejanja.

V ZDUS že deset let pozivjo k izplačevanju letnega dodatka v dveh razredih, vse vlade pa lastne zakone kršijo, in ga izplačujejo v petih. Dovolj je »šparanja na naš račun«, je dejal podpredsednik ZDUS Stanko Kranvogel in predstavil rešitev glede letos neizplačane Božičnice. ZDUS za leto 2025 zahteva popravke lestvice letnega dodatka, kar bi bilo za državo malo dražje, pa vendar: 1. razred 600.- namesto 465.- €, 2. razred 500.- namesto 325.- €, 3. razred 400.- namesto 265.- €, 4. razred 300.- namesto 215.- €, 5. razred 200.- namesto 155.- €.

Pokojninska reforma že lep čas dviguje prah po naših društvih, zato se je na ZDUS pred dvema mesecema zglasil državni sekretar Igor Feketija, ki je predstavil izhodišča reforme pred Komisijo za pokojninske in invalidske zadeve. Gre za največji »nateg« obstoječih in bodočih upokojencev. Primerjalni izračun pokaže, da bi se, ob upoštevanju novo predlagane formule, v zadnjih 6. letih (obdobje 2019 do 2024) pokojnine uskladile kar za 4,04% nižje, kot se usklajujejo po sedaj veljavni formuli (kljub temu, da smo v letu 2022 dejansko imeli presežno inflacijo). To sem dejal takrat in pravim tudi danes, je bil kratek član omenjene komisije, mag. Ivan Robnik.

V nadaljevanju je tekla beseda še o prevozni in mobilnostni revščini, ter delu upokojenca po upokojitvi. Črt Kanoni je spomnil, da je lani precej prahu dvignila namera o ukinitvi pravic brezplačnih prevozov za upokojence v JPP, vendar želja po tem še kar tli, v žerjavico pa družno pihajo prevozniki, češ, da upokojenci povzročamo gnečo na avtobusih. Za trenutek se je dotaknil še mobilne in prevozne revščine, ter dodal, da so urbana središča pri tej problematiki skoraj izvzeta, podeželje pa, zaradi zapiranja poštnih uradov, zdravstvenih ambulant, trgovin, bančnih izpostav in drugih storitvenih dejavnosti, postaja vse manj prijazno do starejših. To še najbolj čutijo v nekaterih predelih Pomurja, Kozjanskega, in Severno primorske regije.

In glede zaposlovanja upokojencev… Zakonodajalec upokojencu dopušča občasna ali honorarna dela ( kot so svetovanje, mentorstvo ali druge storitve, prodajo lastnih izdelkov, vlaganje v delnice, obveznice ali nepremičnine in oddajanje prostorov ( kar je višek cinizma,) kot da se slovenski upokojenci kopajo v denarju. ZDUS predlaga spremembo predpisa v zvezi z delom po upokojitvi, in sicer, da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.

Za zaključek pa je pod novinarsko konferenco potegnila črto predsednica Zdenka Jan in dodala, da ima v tradicionalnih družbah starost status, ki mu pripisujejo modrost in izkušenost, v modernih pa slavijo mladost, prestiž in status in je položaj starejših bistveno slabši. Stojim za temi besedami, a dodajam, da se zavedamo, da prihodnost sloni na mladih in da nujno potrebujemo njihovo razumevanje in podporo, a bodo v primeru, da bodo zanemarili

potrebe starejših, imele težave tudi mlajše generacije. Gre za obliko socialnega nasilja in ena od teh pojavnih oblik je tudi ta, da nam država s svojimi institucijami ne prisluhne oziroma nam prisluhne le poredko.

Novinarsko konferenco smo po sklenitvi dogovora o naslavljanju pobud odločevalcem med ZDUS in SUS pripravili prvikrat družno, in sicer se jo je v imenu Sindikata upokojencev Slovenije udeležil Aleš Golja, ki je dejal, da so naše pobude in zahteve enake njihovim.

VIDEO TV Slovenija Poročila 13.11.2024  

 VIDEO SENIORSKE NOVICE ZDUS tiskovka 13.11.2024

V Špas teatru 'Posli pod krinko' nova seksi kriminalna komedija

Po izjemnem začetku sezone s komedijama Alpski Ranko in Alfa Samski se najbolj popularno gledališče v Sloveniji, Špas teater, še naprej drži slogana letošnje sezone – V smehu je moč! – saj pripravlja novo premiero seksi kriminalne komedije Posli pod krinko. V središču zabavne zgodbe sta Amanda in Tanja, plesalki v nočnem klubu, ki se znajdeta v težavah zaradi spornih poslov svojega delodajalca Big Maca, znanega po svoji posesivnosti, hitro vzkipljivi naravi in simpatiji do Amande. Ko v igro vstopijo mafijski zelenec Tine, ljubimec Bine (kasneje znan kot Beno) ter skrivnostna lepotica Laura, se začne kaotičen ples laži in prevar. Noro zabavna komedija s hitrimi, ping-pong dialogi in komičnimi situacijami. In ne pozabite - bodite pokončni in trdni v vsaki situaciji! - tudi ko bodo gangsterske zadeve, ki so že rahlo skrenile s poti, postale smešne za umret! 

Igralci Inti Šraj, Damir Leventić, Primož Petkovšek,  Sara Gorše, Lea Mihevc, Matej Zemljič  že odštevajo dneve do premiere gangsterske komedije Posli pod krinko.

Izvirno delo avtorja Robina Howdona (Shady Business) je že osvojilo srca občinstva po Evropi s svojo hitro zgodbo, napetimi dialogi in nepričakovanimi preobrati, priljubljeni režiser Bojan Emeršič pa je skupaj z zvezdniško igralsko zasedbo poskrbel za slovensko različico z naslovom Posli pod krinko. »Vesela novica! Pred vrati je nova seksi kriminalna komedija. Delo z igralsko zasedbo, ki prinaša toliko izjemnega talenta in humorja, je bilo čisti užitek. Gledalcem smo pripravili nešteto presenečenj, zapletov, seksi in napetih trenutkov, zato lahko z največjim veseljem rečem: Dragi gledalci, strašno se že veselimo srečati z vami!« je pred premiero, ki bo 22. novembra v Špas teatru, povedal režiser Bojan Emeršič. 

Režiser Bojan Emeršič pričakuje, da bo gangsterska komedija gledalce nasmejala in presenetila s svojimi šokantnimi in zabavnimi preobrati.

»Letošnja sezona je najbolj udarna doslej. Štartali smo z Alpskim Rankom, nadaljevali z Alfa samskimi in zdaj še nova predstava Posli pod krinko. Bojan Emeršič je v lanski sezoni odlično zrežiral komedijo leta Večerja bedakov in ker so bili tudi gledalci več kot navdušeni, sva se takoj dogovorila že za naslednje sodelovanje, saj ima res odličen občutek za komedijo. Posli pod krinko govori o tem, kako se lahko tudi najbolj domiselni prevaranti zapletejo v svoje lastne mreže. Naši igralci so vsakič doslej dokazali, da znajo ustvariti odlično vzdušje, ki ga občinstvo obožuje. Tokrat bo zvezdniška zasedba z zabavnimi in tudi sumljivimi liki poskrbela za novo dozo smeha, gledalci pa bodo zagotovo uživali v hitrih in duhovitih dialogih ter nepričakovanih preobratih, ki vodijo v smeh in napetost vse do zadnje minute. Že na vajah je ekipa zelo zabavna in verjamem, da gledalce čaka prava doza smeha,« je povedala direktorica Špas teatra Urška Alič.

Direktorica Špas teatra Urška Alič poudarja, da bo nova predstava prinesla nepozabno doživetje, obilico smeha in zabavnih presenečenj.

Zvezdniški igralci, znani po uspešnicah slovenskih odrov, malih ekranov in filmskih platen, se bodo sredi novembra ponovno zbrali na odru Špas teatra v novi hit komediji Posli pod krinko. Matej Zemljič, Lea Mihevc v alternaciji s Saro Gorše, Inti Šraj, Alojz Svete, Primož Petkovšek, Damir Leventić in Nenad Tokalić – Nešo bodo poskrbeli za večer, poln smeha, presenetljivih zapletov in zabavnih dialogov v seksi gangsterski komediji režiserja Bojana Emeršiča. 

*PRIDITE V ŠPAS TEATER IN ODKRIJTE, KAJ SE ZARES DOGAJA V SVETU POD KRINKO!*

Ljubljana dobiva Novi Bežigrad sodobno stanovanjsko poslovno četrt

Ljubljana, 6. 11. 2024 – Po uspešni revitalizaciji več degradiranih mestnih območij Ljubljana dobiva novi nepremičninski projekt, ki bo v prihodnjih treh letih pomembno oblikoval urbani prostor. Novi Bežigrad, ki ga razvija ekipa Uniko in družba Nest nepremičnine, bo nova stanovanjsko-poslovna četrt v osrčju Bežigrada, na območju nekdanje Stare tiskarne, ki se ponaša z edinstveno arhitekturno dediščino.

Na predstavitvi ambicioznega načrta, ki je potekal na območju gradbene jame so organizatorji skupaj z Agencijo vrhunskih idej ter voditeljem Denisom Avdićem predstavili podrobnosti o arhitekturnem in gradbenem projektu, ki bo v prihodnjih treh letih zasnoval nov sodoben del Ljubljane. Novi Bežigrad bo ponujal 225 energetsko učinkovitih stanovanj, 20 poslovnih apartmajev ter poslovne prostore v moderno zasnovanih večnadstropnih stavbah. Arhitekturno zasnovo je pripravila priznana arhitekturna pisarna Ofis Arhitekti, ki načrtuje izgradnjo zelene oaze, obdane z urbanim vrvežem ter mislijo na udobno in trajnostno naravnano bivanjsko izkušnjo. 

Novi Bežigrad: zelena soseska z modernim urbanim predznakom

Direktorica nepremičninske agencije Nest nepremičnine Špela Brataševec je poudarila, da bo Novi Bežigrad ena najbolj zaželenih lokacij v Ljubljani, saj bo zagotavljal zasebnost in miren prostor, hkrati pa bo v neposredni bližini vse potrebne infrastrukture, kot so vrtec, šola, fakulteta, trgovine, zdravstveni dom in druge pomembne ustanove. »To je idealna mikro lokacija za sodobno in udobno življenje – v središču mesta, a dovolj oddaljeno od vrveža, da lahko uživate v miru in zasebnosti,« je dejala Špela Brateševec.

Poleg sodobnih stanovanj bo Novi Bežigrad vključeval tudi vrhunske poslovne prostore ter zagotovil številne nove priložnosti za podjetja in podjetnike. Po besedah Uroša Zidariča, vodje prodaje projekta, bo Novi Bežigrad izjemno privlačen za vse, ki želijo kakovostno bivanje v središču Ljubljane, z enostavno dostopnostjo do vseh pomembnih točk. »Tukaj ne gre zgolj za bivanje, temveč za nov način bivanja – v svetlih, zračnih stanovanjih, ki ponujajo udobje in funkcionalnost ob vrhunskih materialih ter dovršeni arhitekturi,« je poudaril Zidarič.

Preobrazba degradiranega območja v živahno urbano četrt

Nekdanja tiskarna Mladinske knjige, zaščitena kot kulturna dediščina, je doživela preobrazbo v sodoben urbani kompleks, ki povezuje zgodovinske elemente z najnovejšimi arhitekturnimi trendi. Arhitekta studia Ofis Arhitekti, Špela Videčnik in Rok Oman, ki se ponašata z več kot 30 arhitekturnimi nagradami, sta v stanovanjski del projekta vključila trajnostno naravnan pristop in zasnovo, ki upošteva okoljske izzive ter kakovostno in udobno življenje.

Projekt pod okriljem Nest nepremičnin in ekipe Uniko

Projekt vključuje tudi tuje investitorje, predvsem angleški sklad Zetland Capital, ki ga je v Slovenijo pripeljal Uroš Brataševec, vodja ekipe Uniko. S tem projektom se Ljubljana pridružuje evropskim prestolnicam, ki sodobno arhitekturo in trajnostno naravnanost vključujejo v mestni prostor, obenem pa ohranjajo bogato kulturno dediščino. Novi Bežigrad bo tako postavil nove standarde za prihodnost ljubljanske urbane pokrajine.

Začetek gradnje je predviden v začetku prihodnjega leta, celoten projekt naj bi bil zaključen v roku do treh let. Z gradnjo bo Ljubljana pridobila na novih bivalnih in poslovnih kapacitetah, ki bodo dvignile kakovost urbanega življenja, obenem pa bodo prispevale k trajnostnemu razvoju in revitalizaciji soseske Bežigrad.

Foto: Sandi Fišer

Dan spomina na mrtve in Vsi sveti

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti. Začel se je v zgodnjem krščanstvu in je prvič postal uraden leta 609, ko je papež Bonifacij IV. posvetil Panteon v Rimu in ga preimenoval v cerkev svete Marije in vseh mučencev. Praznik se je postopoma razširil po vsem krščanskem svetu in postal pomemben dan za spominjanje vseh svetih.

V Sloveniji so Vsi sveti in Dan spomina na mrtve pomemben del kulture in tradicije. Ljudje množično obiskujejo pokopališča, kjer prižigajo sveče in polagajo rože na grobove svojih bližnjih. Grobovi so okrašeni s cvetjem, predvsem krizantemami, ki so simbol minljivosti in večnega življenja. Slovenci spoštujejo tradicijo družinskega obiska grobov, pri čemer se združujejo v molitvah in premišljevanju o življenju ter minljivosti.

Sveče, ki jih ljudje prižgejo na grobovih, ponoči osvetljujejo pokopališča in ustvarjajo poseben vzdušje miru in spoštovanja. Gre za čas, ko se ljudje spomnijo preteklosti, se zbližajo s svojimi družinami ter izrazijo spoštovanje do svojih prednikov.

Praznik Vsi sveti in dan spomina na mrtve v Sloveniji nosita globoko duhovno in kulturno pomembnost. Praznovanje teh dni je izraz hvaležnosti, spomina in spoštovanja, kar ohranja vez med preteklostjo in sedanjostjo.

Prvi november, cerkveni praznik vseh svetih, je bil v obdobju Ljudske republike Slovenije (1948–1959) le dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve, od 1989 imenovan dan spomina na mrtve.