Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir je izpostavil, da se je v primerjavi z lanskim letom število prosilcev za različne oblike pomoči sicer nekoliko zmanjšalo, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da ljudje za pomoč zaprosijo večkrat, kar kaže na to, da se revščina v Sloveniji poglablja. Opozoril je tudi na to, da so kljub povečanju vrednosti razdeljene pomoči zaradi povišanja cene posameznih artiklov lahko razdelili manj prehrambnih paketov kot lani.
Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic pa je poudaril, da se obrazi revščine spreminjajo. Kot je pojasnil, je med prosilci za pomoč vedno več ljudi, ki so sposobni za delo. Tej vitalni populaciji bi morali po njegovih besedah vračati upanje in ohranjati njihovo dostojanstvo. Dodal je, da ne gre več samo za materialno revščino, ampak tudi za vprašanje smisla življenja v teh težkih razmerah, oziroma za duhovno revščino.
Predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Tereza Novak je opozorila, da pri nekaterih skupinah prebivalstva revščina postaja že tradicionalna. Posebej je omenila probleme bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki morajo po novem sami plačevati nujno potrebne pripomočke, kršitve pravic odpuščenih delavcev in slabšanje položaja tujcev. Navedla je tudi problem nedelovanja vladnega sveta za prostovoljstvo in nevladne organizacije.
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je spregovorila o tem, da se lahko problem revščine v javnosti namesto izpostavljanja konkretnih primerov osvetli tudi iz drugih zornih kotov, predvsem z vidika osveščanja. Predsednica Komisije za humanitarna vprašanja pri ZPMS Anita Ogulin pa je dejala, da opaža povečanje samodestruktivnosti pri posameznikih, ki so socialno ogroženi, ter posebej poudarila pomen pomoči, ki bo usmerjena v odnose znotraj družine, katerih žrtve so pogosto otroci.
Generalna sekretarka ZPMS Karin Elena Sánchez je na kratko predstavila nekatere negativne vidike nove socialne zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter njene posledice za otroke in mladostnike. Konkretne primere, s katerimi se srečujejo v praksi, so predstavili tudi namestnica ravnatelja Škofijske Karitas Koper Jožica Ličen, dr. Danijel Starman iz Rdečega križa Slovenije in generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Božidar Bračun.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je povzel glavne zaključke pogovora. Strinjal se je s sogovorniki, da bi bilo koristno imeti posvetovalno telo pri vladi, ki bi podajalo predloge rešitev na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.
Prav tako bi morali pripraviti podrobno analizo delovanja novega socialnega sistema in predloge sprememb socialne zakonodaje. V tem okviru bi bilo treba oceniti stanje v zvezi z možnostjo diskrecijskega odločanja centrov za socialno delo v korist najbolj ogroženih in možnosti povečanja vloge nevladnih organizacij pri presoji socialne ogroženosti ljudi.
Predsednik Türk je posebej poudaril, da bi morali biti v okviru predvidene reforme trga dela zagotovljeni instrumenti krepitve socialnega podjetništva in uvajanja novih oblik dela, ki bi omogočile lažje zaposlovanje ljudi za opravljanje manjših del.
