Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški Cerkvi praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa. V spomin na ta dogodek verniki postavljajo jaslice. Simbol božiča pa predstavlja tudi božično drevesce. Po številnih cerkvah so tradicionalno potekale polnočne maše. Polnočnico v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru pa mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.
Škofi so darovali polnočne maše še v Murski Soboti, Novem mestu, Celju in Kopru, v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici pa jo je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih.
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december.
Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Katoliška Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujejo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila.
V evangeličanski cerkvi polnočne maše nimajo ampak imajo bogoslužje na predvečer praznika. Nekateri pravoslavni kristjani pa zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja, med njimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič dela prost dan.
SŠK, STA, Janez Platiše
