Režiser Matjaž Berger je o predstavi zapisal: »V tej zelo posebni claudelovski pokrajini prevladuje njegov taktilni mojstrski slog – dolg, bogat in neriman verz. Claudelova Talka je torej drama o paradoksu izsiljene izbire, v katerem se mora Sygne de Coûfontaine, osrednji lik, na ozadju brutalnosti dogodkov iz francoske revolucije odreči temu, kar predstavlja njeno bit samo, tja do »najintimnejših korenin« {Lacan}.«
Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Kot zaprisežen katolik je v ljubezni iskal stično točko oziroma razhode med telesnim in božanskim. Bil je diplomat, desničarsko usmerjen in zato včasih nepriljubljen. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, eden najbolj kontroverznih po Freudu, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje Claudelovo dramsko besedilo Talke in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, vprašanje terorja je v zgodbi, ki pritiče žanru melodrame, implicirano z ideološkimi nosilci – državo, Cerkvijo, razrednim bojem, ljubeznijo, ekonomijo.
Foto: Anton Podbevšek Teater
